Predsednik vlade Janez Janša je bil danes v živo gost oddaje At This Hour na CNN, kjer se je z voditeljico Kate Bolduan pogovarjal o situaciji v Ukrajini, obisku treh predsednikov vlad v Ukrajino, zasedanju vrha Nata v Bruslju in aktualnih zunanjepolitičnih temah.
Sprva je pogovor tekel o izrednem zasedanju članic Nata, ki bo potekal jutri v Bruslju. “Gre za enega izjemno pomembnih srečanj zadnjega desetletja,” je povedal premier in dodal, da je jasno, kaj je tisto kar Ukrajina potrebuje v tem trenutku. “Ukrajina potrebuje upanje, moderno orožje, denar in humanitarno pomoč. NATO bi moral zagotoviti prvo dvoje. Upanje in moderno orožje je pomembno, prav tako pa moramo krepiti vzhodno krila Nata. To je nekaj, kar moramo narediti, da pokažemo Rusom in predsedniku Putinu, da Nato ni nekaj, kar zgolj stoji ob strani,” je dejal.
Na vprašanje o tem, da ruskega predsednika Putina sprožene sankcije doslej niso zaustavile, je predsednik vlade dejal, da iz zgodovine vemo, da so sankcije zelo pomembne, ker ošibijo agresorja. “Ne spomnim pa se trenutka v zgodovini, ko bi sankcije takoj ustavile vojno. Trenutno lahko ruske tanke ustavita le orožje in Ukrajinci, ki se borijo proti njim. Zaradi sankcij bodo Rusi postali šibki, a narediti moramo vse, da pomagamo Ukrajincem, da postanejo močnejši in vse, kar lahko naredimo, da Rusi postanejo šibkejši, kombinirati moramo naše napore,” je povedal premier Janez Janša. “Ko govorimo o sankcijah, morajo torej le te najprej vplivati na rusko vojno mašinerijo. Ruska tehnologija je narejena iz delov, ki jih proizvajajo na Zahodu in mislim, da je to tisto, na kar se moramo v tem trenutku fokusirati,” je povedal predsednik vlade.
Voditeljica je v pogovoru izpostavila, da je poljski predsednik vlade v enem izmed javnih nastopov dejal, da bo Nato zaprosil za mirovno misijo, Kremelj pa izpostavlja, da bi kakršenkoli stik med rusko vojsko in Natovo vojsko lahko vodil do posledic, ki jih bo težko popraviti, in predsednika vlade vprašala, ali si tudi sam zavzema za mirovno misijo. “Poznamo mirovne misije, ki ohranjajo mir in misije, ki vzpostavljajo mir,” je dejal premier in dodal, da bi za mirovno misijo, ki ohranja mir, morali najprej vzpostaviti mir, kar bi bila vsaka prekinitev ognja. “Toda trenutno situacija ni takšna,” je dejal premier. “Toda, kar smo videli ob obisku Kijeva, je bila močna odločenost na ukrajinski strani, da se borijo in da zmagajo, mi pa moramo narediti vse, da jim pomagamo, da so dovolj močni, pomagati jim moramo z orožjem. Šele, ko se bodo Ukrajinci ubranili, bo pred nami situacija, kjer bomo lahko govorili o resni mirovni misiji za ohranjane miru. Za mirovno misijo potrebujemo mir, ki ga je treba varovati, a kot rečeno, nismo še tam,” je dejal premier. Prav tako je dodal, da je edina organizacija, ki je sposobna opravljati pravo mirovno misijo, le organizacija NATO. “In v tej točki se strinjam s poljskim predlogom,” je povedal predsednik vlade.
Na vprašanje glede groženj z uporabo jedrskega orožja z ruske strani, je predsednik vlade izrazil mnenje, da Rusija jedrskega orožja ne bo uporabila, “saj bi to pomenilo pot brez vrnitve.” “To je nekaj takšnega kot imeti samomorilske namene in mislim, da ljudje, ki so potrebni, da izvedejo takšen ukaz, niso pripravljeni umreti. Mislim tudi, da Rusija zlahka s tem grozi prebivalstvu, Evropi, še vedno pa menim, da to ni mogoča situacija. Situacijo moramo videti takšno kot je in ne takšno kot jo želijo prikazati Rusi,” je še dejal predsednik slovenske vlade.
Na vprašanje o tem, zakaj je bilo tako pomembno, da so trije evropski voditelji v preteklem tednu šli v Kijev, ko pa bi lahko opravili le telefonski klic, je predsednik vlade dejal, da je zelo enostavno poklicati, saj pri tem ni nikakršnih tveganj. “Toda 30 let nazaj je bila Slovenija v enaki situaciji, ko nas je napadla komunistična Jugoslovanska armada in nas nihče ni prišel podpreti. Vemo, kako se počutijo Zelenski, Shmyhal in kolegi v ukrajinski vladi. Tja smo šli zato, da jim damo upanje, da jim damo sporočilo, da niso pozabljeni, da verjamemo vanje. Prinesli smo jim tudi osnutek načrta OECD, kako Ukrajini pomagati pri obnovi po vojni. Sporočilo, da jih nismo odpisali in da verjamemo vanje, je zelo pomembno,” je pojasnil predsednik vlade.
Na vprašanje, ali bi morda tudi ameriški predsednik Joe Biden moral iti v Kijev, pa je predsednik vlade dejal, da smo “mi v drugačnem položaju.” “Da gre predsednik ZDA na vojno območje, je nekaj precej bolj pomembnega, kot da gredo tja trije predsedniki vlade iz Evrope. Vemo, kakšen je pomen ZDA in odločitev, ki jih v ZDA sprejemate. Sedaj ko je Zahod enoten v obsodbi agresije in podpori Ukrajine tudi vemo, da smo dovolj močni, da lahko zaustavimo to vojno in agresijo ter zagotovimo mir,” je dejal slovenski premier. Zaključil je tudi z zahvalo za močno vpletenost ZDA in zahvalo vladi, predsedniku, medijem, ki to situacijo predstavljajo in s tem tudi pomagajo Ukrajincem ter Evropejcem. “Iskreno povedano, v Evropi smo zadnja desetletja zanemarjali varnostno situacijo in sedaj potrebujemo ZDA bolj kot kadarkoli prej po času od padca berlinskega zidu,” je zaključil predsednik vlade Janez Janša.
Avtor: Kabinet predsednika vlade
