Spremembe stvarnopravnega zakonika so prinašale nekatere zelo slabe rešitve, zato zakona v SDS niso mogli podpreti. Določilo o živalih kot čutečih bitjih bi namreč morali vnesti v področni zakon o zaščiti živali. Ocenili so namreč, da določilo brez širših zakonodajnih sprememb, s katerimi bi v celoti prenovili status živali, ne bo imelo učinka.
Na področju zaščite živali je bila vedno močno dejavna civilna družba, kar v SDS absolutno podpirajo. Prav tako so vedno podpirali zakonodajo, ki je šla v smeri ustrezne zaščite živali, tako so na primer podprli tudi spremembe zakona o zaščiti živali, ki je ustrezno naslavljal tiste težave, o katerih so poročali s strani civilnih iniciativ, različnih zavetišč, ipd., prav tako so nedavno v luči varstva in zaščite živali predlagali spremembe zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, s katerimi bi omejili uporabo pirotehničnih izdelkov, saj se zavedajo škodljivega vpliva le-teh na ljudi, živali in okolje. Toda predlagane rešitve takrat niso bile sprejete.
Določilo v stvarnopravnem zakoniku ne bo imelo učinka na pravice živali – to bi morali urediti s širšimi zakonodajnimi spremembami
Ob sedanjih glasnih nasprotovanjih in nestrinjanjih na družbenih omrežjih s tem, da so poslanke in poslanci SDS glasovali proti spremembam zakona o stvarnopravnem zakoniku, pa pojasnjujejo, da so v poslanski skupini SDS bili mnenja, da je treba določilo o živalih kot čutečih bitjih vnesti v področni zakon o zaščiti živali. Tudi na odboru za pravosodje so člani poslanske skupine SDS poudarili, da “podpiramo opredelitev živali kot čutečih bitij, obenem pa izražamo pomisleke glede smiselnosti uvrstitve takšne določbe v Stvarnopravni zakonik.” Ocenili so namreč, da določilo brez širših zakonodajnih sprememb, s katerimi bi v celoti prenovili status živali, ne bo imelo učinka. To še zlasti v luči drugega odstavka istega člena, kjer je bila sprejeta določba, da se za živali uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo premičnine stvari. V predlaganih spremembah stvarnopravnega zakonika so bila mnoga določila, povezana z vsebinskimi spremembami na področju etažne lastnine in instituta neposestne zastavne pravice, ki pa so po njihovem mnenju sporna z vidika varstva lastnikov etažne lastnine.
Ob tem so opozarjali, da bi lahko predlagane spremembe glede neposredne izvršljivosti sporazuma o neposestni zastavni pravici privedle do izigravanja upnikov, kot so to nedavno omogočala oziroma omogočajo nekateri instituti stvarnega in insolvenčnega prava. Predlagane rešitve na omenjenem področju ne gredo v korist lastnikov stanovanj ali nepremičnin, skupaj s solastnino teh objektov oziroma ne gredo v zaščito prava neukega lastnika stanovanj, ki je v etažni lastnini tudi solastnik skupnih funkcionalnih zemljišč.
“Ker so spremembe stvarnopravnega zakonika prinašale nekatere druge slabe rešitve, zakona nismo mogli podpreti. V poslanski skupini SDS smo tako predvsem glasovali proti spremembam določil v zvezi s spremembami glede neposredne izvršljivosti sporazuma o neposestni zastavni pravici, ne pa proti temu, da so živali čuteča bitja,” še pojasnjujejo v Slovenski demokratski stranki.
Avtorica Hana Murn, članek je bil prvotno objavljen tukaj.
