Kot smo v našem uredništvu že poročali, smo zaradi neustreznosti predloga zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ne vključuje sanacijo območja Krajevne skupnosti Blagovna, ki spada v občino Šentjur naslovili nekaj vprašanj na tamkajšnjega župana mag. Marka Diacija. Od župana smo želeli izvedeti nekaj podrobnosti, na podlagi katerih bi lahko ugotovili in poročali zakaj občina Šentjur ni vključena v predlog zakona o sanaciji Celjske kotline.
Županu smo postavili naslednja vprašanja, ki bi nam pomagala razumeti, zakaj je do takšne anomalije sploh prišlo. V nadaljevanju vprašanja objavljamo v celoti.
Zakaj kot župan Občine Šentjur niste na predlagateljico naslovili poziva, da mora zgoraj navedeni predlog zakona zajemati tudi območje Proseniškega, ker je le-to območje zelo obremenjeno? Ali ste morda to storili in vas le-ta ni upoštevala? Ste morda na to anomalijo opozorili Državni zbor Republike Slovenije ali pa Vlado Republike Slovenije?
Ali morda niste bili seznanjeni, da se pripravlja takšen predlog zakona? Ali vas o tej zadevi ni nikoli obvestil noben župan sosednjih dveh občin, ki jih predlog zakona zajema (Celje in Štore)?
Se nikoli s poslanko SMC Anito Koleša nista pogovarjala o tej temi (poslanka je članica stranke, v kateri so pripravili predlog omenjenega zakona) in bi jo vi opozorili, da je potrebno v projekt vključiti tudi Občino Šentjur, če sama ni videla potrebe po tem?
Kaj boste storili v primeru, da bo takšen zakon sprejet, Občina Šentjur pa ne bo upravičena do državne pomoči, kljub temu, da je tudi sama zelo prizadeta zaradi industrije v Celjski kotlini? V tem primeru je potrebno poudariti, da če se na tem območju ne bi izvedla sanacija, bi se prebivalcem v kraju Proseniško kršil 14. člen Ustave Republike Slovenije, v katerem jasno piše, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ter da so vsi pred zakonom enaki. Prav tako bi jim bil ob takšnem razpletu kršen 72. člen Ustave Republike Slovenije, ki predpisuje, da ima vsakdo v skladu z zakonodajo pravico do zdravega življenjskega okolja.
Za konec pa bi vas še vprašala ali menite, da bi se nepremičnine na področju Proseniškega težje prodale oziroma bi padla vrednost nepremičnin, če bi potencialni kupci pred samim nakupom nepremičnine vedeli za obremenjenost okolja s težkimi kovinami v tem delu Občine Šentjur?
Vprašanja smo na župana mag. Marka Diacija naslovili dne 20. 2. 2018, kar pomeni, da bi moral župan po 23. členu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) na naša vprašanja odgovoriti v 20 dneh. V kolikor bi župan presodil, da naš zahtevek za pridobitev informacij javnega značaja ni bil popoln, bi nas moral po 18. členu ZDIJS-a o tem obvestiti v treh delovnih dneh in nas pozvati, da zahtevo dopolnimo. Če bi župan, ki je prejel zahtevo, presodil, da ne razpolaga z zahtevano informacijo, bi moral nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca.
Zakaj župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci ni spoštoval določb ZDIJZ? Namreč ni nam posredoval informacij javnega značaja, da bi lahko obrazložili, zakaj se občina Šentjur ni vključila v predlog zakona o sanaciji Celjske kotline. Obenem je zelo zanimivo, zakaj župan molči in ne želi obrazložiti te pereče tematike. Res bi si želeli razložiti, kdo je pri pripravi predloga naredil napako in pripravljalca predloga zakona ni opozoril, da bi se v sanacijo morala vključiti tudi občina Šentjur. Je to župan, lokalni poslanki ali sama krajevna skupnost Blagovna? Vendar kot smo že poročali, je lokalna poslanka Jelka Godec pred sklicem izredne seje občinskega sveta Občine Šentjur na novinarski konferenci povedala, da je sama predlagala amandma k zakonu in da je čas, da se v tem času ni čas za delitev na naše in vaše in da bi morali vsi stopiti skupaj in doseči, da se tudi Občina Šentjur vključi v predlog zakona.
Z odgovori bi lahko tudi župan pojasnil, da krivda ni na njegovi strani, vendar žal s svojo molčečnostjo ni odpravil sence dvoma, da je lahko krivda o nevključenosti občine Šentjur v predlogu zakona na njegovi strani. Žalostno, da župan pri tako pomembni temi krajane še vedno deli na naše in vaše. Predsednik KS Blagovna Anže Rezar pa je za Novi tednik povedal, da razmere na Proseniškem niso tako zaskrbljujoče in obenem poudaril, da se število prebivalcev povečuje in da analize niso pokazale nobenih prekoračitev vsebnosti nevarnih snovi, zaradi katerih bi bili potrebni drugačni načini vrtnarjenja. Tudi nanj bomo naslovili vprašanje: »Ali menite, da bi se nepremičnine na področju Proseniškega težje prodale oziroma bi padla vrednost nepremičnin, če bi potencialni kupci pred samim nakupom nepremičnine vedeli za obremenjenost okolja s težkimi kovinami v tem delu Občine Šentjur?« Glede izjave Anžeta Rezarja o tem, da analize niso pokazale nobenih prekoračitev vsebnosti nevarnih snovi pa bomo povprašali kar dr. Cvetko Ribarič Lasnik, direktorico Inštituta za okolje in prostor, katera bo s strokovne strani predstavila problematiko, dosedanje aktivnosti na tem področju in seveda možne rešitve za Šentjur.
Na koncu naj še poudarimo, da je dr. Cvetka Ribarič Lasnik za časopis Delo razložila, »da je Inštitut za okolje in prostor leta 2011 skupaj z Geološkim zavodom Slovenije izdelal ponudbo s predlogom vzorčenja z analizami v občini Šentjur. Izdelana je bila tudi karta vzorčenja tal in prahu. Ustreznega odziva z občine Šentjur ni bilo.« In še, da je »občina Šentjur soustanoviteljica in poleg večinske lastnice Ribarič Lasnikove tudi 12-odstotna lastnica IOP Celje, pa vendar od Inštituta ni sprejela vsaj nasveta.«
Sicer pa je zanimivo tudi dejstvo, da župan na izredno sejo občinskega sveta Občine Šentjur tudi ni povabil dr. Ribarič Lasnikove, kljub temu, da so predlagatelji za sklic izredne seje županu to predlagali.
