Na ZPIZ – OE Celje smo povprašali: »Kako argumentirate dejstvo, da nekateri upravičenci na odločbo o starostni upokojitvi čakajo več kot je zakonsko dopustno predpisani rok in ta rok je krepko prekoračen?«

Na spletni strani Zavoda pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo dne 18. 12. 2017 objavljeno naslednje obvestilo za javnost: » Obveščamo vas, da se bo s 1. 1. 2018 začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/17 z dne 20. 11 .2017. Ta v 5. členu zakona določa, da uživalec pokojnine, ki je z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, uveljavil pravico do starostne ali predčasne pokojnine po zakonu, lahko zahteva novo odmero starostne pokojnine oziroma odmero starostne pokojnine namesto predčasne pokojnine z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje kot pokojninske dobe brez dokupa. Takšno odmero lahko zahteva tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine ter zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 % pokojnine. Uživalcu pokojnine, ki vloži zahtevo za novo odmero starostne pokojnine oziroma za odmero starostne pokojnine namesto predčasne pokojnine v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona, se pokojnina odmeri od začetka uporabe tega zakona. Če zahtevo vloži po poteku šestih mesecev od začetka uporabe tega zakona, mu nova pokojnina oziroma izplačilo 20 % pokojnine pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Če boste vložili priloženo zahtevo, bo v postopku ugotovljeno ali upoštevanje časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 vpliva na novo odmero starostne, predčasne, delne, 20 % pokojnine ali sorazmernega dela pokojnine oziroma na odmero starostne namesto predčasne pokojnine.
Vendar so se nekateri upravičenci znašli v negotovi situaciji. Zahtevek za ponovno odmero starostne pokojnine na pristojne OE ZPIZ-a so vložili konec decembra leta 2017 in do sredine marca leta 2018 še vedno niso pridobili odgovora o novem izračunu. Zato smo v našem uredništvu na ZPIZ OE Celje dne 22. 3. 2018 naslovili naslednje vprašanje, ki ga objavljamo v celoti: »Kako argumentirate dejstvo, da nekateri upravičenci na odločbo o starostni upokojitvi čakajo več kot je zakonsko dopustno predpisani rok, ki ga določa ZUP v 1. odstavku 222. člena? In ta rok je krepko prekoračen.« S strani ZPIZ-a smo prejeli odgovor, da čas trajanja postopkov za reševanje zahtevkov obsega čas od vložitve do odpreme zadeve zavarovancu. Po njihovih besedah mora zavod izdati odločbo v dveh mesecih od prejema vloge in da skušajo zahteve rešiti v zakonito določenem roku, kar jim po njihovih besedah tudi uspeva. Pohvalili so se, da jim je to v lanskem letu uspelo storiti povprečno v 57-ih dneh. Zanimivo, samo tri dni pred iztekom zakonskega roka. V zvezi z našim vprašanjem o spremembi ZPIZ-2E so odgovorili, da se v tem primeru dotok zahtevkov poveča, zaradi česar se lahko po njihovem čas trajanja postopkov za reševanje zahtevkov podaljša ter da morajo hkrati zagotoviti ustrezno informacijsko podporo, kar traja dodaten čas. Zanimivo, da potrebujejo dodaten čas, kljub temu, da so skoraj dva meseca vedeli, da bo s 1. 1. 2018 nastopila sprememba zakona.
Autumn Forest Pair Bank Click Rest Nature

In kar je največji absurd, da so nam pojasnili, da je lahko prišlo do prvih prekoračitev šele v mesecu marcu. Seveda, saj smo jim mi zastavili vprašanje 22. 3. 2018, ko je preteklo dodatnih 22 dni od zakonskega roka, ko bi upravičenci, ki so vložili zahtevke za ponovno odmero starostne pokojnine konec meseca decembra 2017 že morali prejeti nove odločbe o izračunih višine starostnih pokojnin. Hkrati so nam zagotovili, da bodo vsi zahtevki rešeni v najkrajšem možnem času, ker je potrebno poleg predpisanega časovnega okvirja upoštevati tudi vsa strokovna merila. Ampak v Sloveniji so zakoni za vse enaki in ZPIZ v konkretnem primeru ne spoštuje določb zakona in roka, upravičencem pa ne preostane drugega kot čakati, saj je to v pretežni meri mentalitete Slovencev…potrpeti.

Ker nas je zanimalo kaj o tej pereči problematiki meni zakonodajna veja oblasti, smo se po pojasnilo obrnili na poslanko DZ RS Jelko Godec, ki je tudi članica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide v DZ RS.

Podala nam je naslednje mnenje: » Birokracija Slovenije je pod to in prejšnjo Vlado RS privedla do absurdov, kot ste jih pri raziskovanju predmetnega področja ugotovili sami. Poznamo tudi druga področja, ki spadajo pod pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Anje Kopač Mrak,  kjer se prav tako krši zakonske roke. Pri tem se “državni aparat” niti ne opraviči strankam, ko so zaradi njih postavljeni v negotov in nezavidljiv položaj. Vedno več je tudi napak pri izračunih pokojnin in iz naslova drugih pravic, katere upravičencem po zakonu pripadajo, kar dostikrat sami upravičenci niti ne opazijo. Ko pa opozorijo na napake, naletijo včasih na nemogoče birokratske ovire. Država bi morala biti servis svojim državljanom s čim manj birokracije in jasnimi zakoni. Tako pa je vedno več predpisov in zakonov, ki omogočajo nered, kot ste ga ugotovili tudi sami. Zato je med drugim potrebno zmanjšati birokracijo v ustanovah, ki se ukvarjajo z najbolj ranljivimi skupinami, kot sta denimo Zavod o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Slovenije (ZPIZ) in Center za socialno delo (CSD) ter še v drugih javnih ustanovah, ki naj bi bile v službi državljanov, uslužbence je potrebno razbremeniti papirnate birokracije in jim resnično omogočiti delo z ljudmi.«

M.I.