Mag. Jelena Konda: “Da spoznaš življenje, moraš spoznati ljudi.”

Foto: mag. Jelena Konda

Za mag. Jeleno Konda bi lahko rekli, da se zelo dobro zaveda, kaj pomeni biti aktiven v družbi in politiki. Skozi vprašanja nam je orisala njeno zelo aktivno udejstvovanje, predstavila kaj zanjo pomeni družina in kje najde svoj notranji mir. Vabljeni k prebiranju zanimivega intervjuja.

Foto: mag. Jelena Konda

Se nam lahko v nekaj kratkih stavkih na samem začetku malo predstavite?

Rojena sem v Celju, mladost sem preživela v Laškem. Izhajam iz delavske družine, mati Jožica je bila natakarica, kasneje podjetnica, tudi njena družina je bila v podjetniških vodah v Gorici pri Slivnici, oče Miha je bil tekstilni delavec v tovarni “Volna” v Laškem. Po končani Kajuhovi gimnaziji (danes I. gimnaziji) sem si nadvse želela študirati zgodovino in arheologijo, vendar doma ni bilo denarja za študij, nekako na silo sem se vpisala  na Višjo pravno šolo v Mariboru. V Maribor bi se na študij morala voziti vsakodnevno, vendar moja državna štipendija ni bila niti za mesečno vozovnico Laško- Mb.

Leta 1991 sem se zaposlila na Občini Celje, kjer sem dolgo časa delala na notranjih zadevah, kasneje se je del te strukture preoblikoval v Upravno enoto Celje, kjer sem zaposlena še danes. Po upravnih notranjih zadevah (društva, prireditve, ugotavljanje prebivališč) sem nekaj časa delala na področju žrtev vojnega nasilja, kasneje denacionalizacije, pa spet na področju notranjih zadev in sedaj je moje delovno področje obča uprava (vojni veterani ter osebno dopolnilno delo). Ob delu sem diplomirala na Višji upravni šoli, kasneje na  Fakulteti za upravo. Leta 2005 sem zaključila magistrski študij na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju, kjer sem pridobila akademski naziv magistrica znanosti.  A s tem se moja izobraževalna karierna pot še zdaleč ni zaključila.

S šestindvajsetimi leti sem si v Celju ustvarila družino. Leta 1997 sem se poročila in si ustvarila družino, svoje vrednote sem gradila ravno na tem temelju – družini. Družina je zame  ena najpomembnejših vrednot, ki jo želim vsakemu človeku.  Rada potujem in spoznavam ljudi, njihove navade.  Obisk tržnice nekega mesta, ki ga obiščem spada med obvezne aktivnosti na potovanju. Prav tu začutiš utrip mesta in dušo ljudi. Zadnja tržnica, ki sem jo obiskala je bila v Zagrebu, največji pečat pa je name naredila tržnica v Barceloni, na Rambli. Mesto, v katerega se obvezno vrnem je Pariz, pa tudi v Atene, in sicer zaradi bogate zgodovine in arheologije. Poznavanje zgodovine nam omogoča razumevanje sedanjosti in pomeni pripravljenost na prihodnost.

Včasih sem precej hodila v naravo, sedaj mi nekatere zdravstvene težave hojo omejujejo, zato več kolesarim ali včasih sedem v kajak. Nekoč sem dosti veslala po slovenskih rekah, tudi divjih v zgornjem toku Savinje ali manj zahtevnih delih Soče. Kolikor mi čas dopušča , berem knjige, predvsem romane. Knjiga, ki me spremlja celo življenje je knjiga z naslovom Bobri pisatelja Janeza Jalna, poseben vtis pa je name naredila knjiga Beli panter, saj je premaknila poznavanje nekih dejstev o ljudeh, ki so živeli na tem prostoru, daleč nazaj-za dve tisočletji. In to me impresionira. To me navdaja s spoštovanjem. Vem, da so nekateri geni teh ljudi še vedno tu nekje, v slovenskem narodu, vem da so nekatere besede še vedno med nami in vem, da so se nekateri običaji ali orodja še vedno uporabljali  (ali se še uporabljajo) – pa čeprav visoko nekje v slovenskih hribih in gorah, kjer trgovinski tokovi niso spreminjali načina življenja 2000 let, tako kot v dolinah. Ena izjemnih knjig, ki bi jo priporočala vsakomur je tudi Desiree avtorice Annemarie Selinko, ki približa človeku vzroke, potek in epilog francoske revolucije ter zaključi s prvim zametkom ombudsmana – daleč nazaj ali pa niti ne tako daleč.

Moja velika in posebna ljubezen pa je vsekakor Antika, stara Helada (stara Grčija) in z njo Atene, Rim ter Egipt, vendar kdaj drugič več o tem.

Kaj izpopolnjuje vaš notranji mir?

Narava. Narava in še enkrat narava. Voda.  Knjige o osebnostni rasti. Avtogeni trening. In še ena stvar – ko nekomu pomagaš in vidiš, da si s tem stvari usmeril na bolje, to ti daje občutek zadovoljstva.

Ko potrebuje človek mir, tako kot jaz – se mora obrniti sam vase, se posvetiti notranjemu miru, lahko tudi z avtogenim treningom, dobro filozofsko knjigo ali preprosto dobro zgodovinsko oddajo. Rada imam tudi živali – pravzaprav sem velika ljubiteljica živali, v preteklosti sem vedno poiskala hišne ljubljenčke v zavetiščih ali na cesti. Sem članica Društva proti mučenju živali Celje. Z njihovo pomočjo sem pripeljala v naš dom 3 muce in eno psičko pred 15-imi leti. Lani je preminula.

Foto: mag. Jelena Konda

Vaša poklicna pot je vezana na Upravno enoto Celje, kjer se na vašem Oddelku za občo upravo in skupne zadeve ukvarjate tudi z upravnimi postopki vojnih invalidov in vojnih veteranov. Vemo, da je na državni ravni to zelo pereča problematika. Zato nas zanima kako bi se vi v primeru, da bi imeli možnost zakonodajne moči lotili ureditve te problematike ali je zakonodaja na tem področju urejena ustrezno in ima javnost o vsem napačno predstavo?

Velik del javnosti ima o vsebinski strani ureditve vojne zakonodaje, kar se tiče vojnih veteranov in pravic, ki jim gredo po tem zakonu precej izkrivljene predstave. Malokdo v Sloveniji ve, da družinski člani španskih borcev še vedno prejemajo dodatek k pokojnini. S tem v zvezi bi vsekakor izpostavila vojne veterane. Osnova za izračun veteranskega dodatka se že več let ni spremenila. Kar je zelo krivično v primerjavi s t.i. borčevskimi pokojninami.

Na poklicni poti se srečujete tudi z izvršbami odločb Centrov za socialne zadeve. Kaj bi ob vseh izkušnjah, ki jih imate na tem področju morala država spremeniti, da bi bili zakoni napisani v dobrobit ljudi in ne bi bilo nepotrebnih birokratskih ovir, ki otežujejo življenje posameznikov, ko se le-ti srečajo s takšnimi odločbami?

Prva stvar je ustrezna sprememba zakonodaje v smeri debirokratizacije in poenostavitve postopkov. Lahko začnemo kar s plahto nemogočih in neživljenjskih obrazcev. Druga stvar je razbremeniti socialne delavke upravnega dela, naj se ukvarjajo s socialnim vidikom postopkov ter povečati obseg izobraževanja zaposlenih, trenutno se pri tem zelo varčuje.

Predstavite nam prosim katera tri področja bi po vašem mnenju morala tako aktualna vlada v odhodu kot vlada, ki bo prevzela vodenje države v drugi polovici leta urediti kot prednostna in pri katerih ni več časa čakati?

Področja zdravstva, gospodarstva in finančne varnosti.

Se morda vaš pogled občanke razlikuje od tistega, ki ga dobite kot ena izmed zaposlenih na sami Upravni enoti Celje?

Težko, ker je moj prvi vidik ravno s strani izvršilne veje oblasti. Do ljudi čutim sočutje, saj se srečujem s tistimi, ki želijo -legalno–še kaj zaslužiti ob svojih prihodkih. Nabor osebnega dopolnilnega dela je zelo ozek in nenormalno zakompliciran. To lahko suvereno trdim, saj sem izvajala te upravne naloge pred novo zakomplicirano zakonodajo sedaj. Osebno sem ugotovila, da sprememba Pravilnika na tem področju ni dosegla namena ampak celo obratno, vse manj ljudi prihaja priglaševati ODD, sam projekt je zahteval ogromno denarja, učinek pa je obratno sorazmeren.

Kaj bi za izboljšanje sodelovanja med obema stranema storili vi?

Potrebno je poenostaviti upravne postopke. Morda nekateri menijo, da se to ne da, vendar delam na področju upravnega prava že skoraj 28 let in v tem času človek vidi marsikaj. Tipični primer je osebno dopolnilno delo, kjer mi ljudje sami povedo, da so zadeve sedaj bolj zapletene, kot so bile pred letom 2015. Ciljna skupina ljudi, ki poskušajo izboljšati svoj standard s takšnimi deli so večinoma ljudje, ki nimajo veliko digitalnih sposobnosti in izkušenj.  Ustavila bi »prenormiranost« upravnih postopkov v smislu spremembe samih postopkovnih pravil in norm. Izhod je le v spremembi zakonskih in podzakonskih splošnih upravnih aktov, kar sicer terja čas, vendar se da narediti.

Kakšnega načela ste se držali do sedaj v vašem življenju in ali se le-to spreminja skozi različna obdobja ali ostaja vseskozi enako?

Vse je videti nemogoče, dokler ni opravljeno ( Nelson Mandela). V svojem življenju sem že večkrat doživela, da če se nekega projekta lotimo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tako materialnimi ali nematerialnimi, je moč doseči cilje, ki smo jih zastavili. Tak primer je tudi moj mož, ki živi za kajakaško dejavnost.

mag. Jelena Konda s hčerko Niki (foto: mag. Jelena Konda)

Ste zelo aktivna v družbenem življenju, po čem vas ljudje najbolj poznajo?

Ljudje me verjetno najbolj poznajo po aktivnem delu v Ženskem odboru Slovenske demokratske stranke (ŽO SDS), po ljubezni do živali, kot popotnico in še bi lahko naštevala. V Slovenski demokratski stranki že zelo dolgo soustvarjam politiko v Ženskem odboru, ki se dotika predvsem ženskih vprašanj, ne pa tudi vedno.  Ženski odbor SDS je interesna dejavnost znotraj SDS, ki želi reševati v pretežni meri vprašanja, ki se navezujejo na ženske težave v družbi in življenju. Aktivnosti so usmerjene k vzpodbujanju žensk k aktivni participaciji v politiki. Ženske načeloma želijo sodelovati v političnih procesih, vendar iz različnih vzrokov še vedno niso dovolj zastopane.

Trenutno poteka na platformi Evropskih ljudskih strank (katerega član je tudi Ženski odbor SDS) projekt, ki opozarja ne neenakost žensk v svetu digitalizacije (Digitalna agenda EU). Ta projekt je izjemno pomemben, saj prve raziskave Evropske komisije za digitalizacijo kažejo, da se neenakost med moškimi in ženskami na področju digitalizacije povečuje v dobro moških. Vodim tudi priprave na kongres evropskih ženskih organizacij, ki bo v Ljubljani 23. novembra 2018. Gre za izziv, s katerim se sooča ne le Evropa, ampak tudi ves svet. S tem namenom sem bila 9. aprila 2018 v Bruslju (EP) na kolokviju EPPW  kot gostja izvršilnega odbora EPPW (European Parlament Party – Evropske Ljudske stranke).

Prijatelji me gotovo poznajo tudi kot veliko ljubiteljico živali, saj sem se vedno odločila, da bomo v domačem okolju imeli psa ali muco, ki so bili nastanjeni v zavetiščih. Psička Šiva iz zavetišča Zonzani je imela pri nas 15 let izjemno lepega življenja in vsi smo jokali za njo, ko je maja lani preminula. Imam še vedno dve muci.

Da spoznaš življenje, moraš spoznati ljudi. Izkušnje, ki jih človek prinese iz popotovanj, nam širijo obzorja. Z gotovostjo lahko rečem, da se pogledi na nekatere stvari v življenju spremenijo, ko vidiš, kako poteka življenjski utrip na drugih kontinentih.

Zahvaljujem se vam za podane odgovore in vam želim veliko uspeha na poslovni poti kot tudi v zasebnem življenju.

M.I.