Glasbeno zasedbo oz. Družinski trio Pogladič sestavljajo oče Franc, sin Milan ter hči Mojca Pogladič.
Prihajajo iz Vojnika pri Celju. Lahko se pohvalijo, da so prvi trio v Sloveniji v tem družinskem sestavu vse od leta 1995. Začelo se je na domačem praznovanju junija 1995. Tam so prvič skupaj kot družina zaigrali na 50.rojstnem dnevu, kar tako za šalo. Takrat si sploh niso predstavljali, kaj vse jih čaka kot družino. Glasbeno pot sta že pred tem sestavom tlakovala oče Franc in sin Milan, ki sta kot duo delovala od l. 1989 po raznih ohcetih, praznovanjih itd.
Oče Franc Pogladič je že igral kot ljudski godec, pozneje v raznih svojih sestavih, vse od leta 1970. Bil je vseskozi glasbeni samouk, odraščal je v Lembergu pri Dobrni. Glasbo se je učil preko radija ter vinilnih plošč, nekaj osnov mu je dala mama Marija, nekaj trikov pa mu je pokazal tudi njegov stric in birmanski boter Pavel Švab, ki je bil tudi priznan ljudski muzikant in je stari oče Blaža Švaba – Modrijana.
Prvi pravi nastop tria Pogladič je bil v avstrijskem Wolfsbergu l.1995, kjer so igrali na tamkajšnjem letalskem mitingu. Pot jih je kmalu vodila po raznih zasebnih zabavah, porokah in tudi večjih prireditvah ter veselicah. Ker se v takratnem času ni bilo možno kar tako predstaviti na TV-ekranih kot danes, so se l. 1996 prijavili na festival Vurberk, kjer so nastopili z dvema lastnima skladbama. Za skladbo Obletnica poroke, ki so jo posneli v studiu RTV Maribor, so bili razglašeni kot debitanti festivala Vurberk. Na Vurberku so bili prisotni trikrat, nato še na festivalu Števerjan, štirikrat na Graški Gori in leta 2003 na Ptujskem festivalu. Sodelovali so na mnogih humanitarnih koncertih, največji med njimi je bil Klic dobrote v Celju leta 2007.
Z nastopi na festivalih so se jim odprla tudi vrata v svet radijskih in TV medijev. Povsod so imeli zelo dobre odzive. Odpiralo se je ogromno igranj doma po Sloveniji in nato še po Evropi (Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švedska, Švica tudi Srbija). Prevoženih je bilo ogromno kilometrov. Slovenci po svetu so hitro izvedeli za to družino oz. trio in kmalu so odpotovali na prave glasbene turneje v Ameriko, kjer so gostovali kar štirikrat v državah Ilinois, New York, Connecticut in Rhoad Island. Pot iz Amerike jih je vodila še v Avstralijo, kjer so imeli tri dolge glasbene turneje, trajale so tudi po več tednov. Najdaljša je bila 1. turneja v Avstraliji, ki je trajala cela dva meseca, ostali dve pa en mesec.
To so bili posebni časi, kjer so doživljali pravo glasbeno pravljico. Povsod so jih sprejemali izjemno lepo, bili so sprejeti kot zaupanja vredna družina in ansambel. Obiski v dvoranah so bili vedno polni, mnogi avstralski Slovenci so jih pričakali v narodni noši in nageljni za dobrodošlico, kar je povzročilo ogromno čustev. Poleg same turneje oz. igranj v slovenskih klubih so jim nudili oglede turističnih znamenitostih, sledili so obiski v televizijskih in radijskih studiih in tudi obiski pri posamičnih družinah, ki so jih vabile medse.
Ogromno je bilo raznih doživetij, srečanj in tudi različnih prigod. Ena izmed njih je bila na nemškem Bavarskem, kjer so dvakrat igrali na dnevni veselici. To je bilo v času, ko se na avstrijskem področju ni smelo peti v slovenščini zaradi takratne politike. Seveda so vse melodije prepevali v nemškem jeziku, nakar jih je organizator zaprosil, če bi melodije zapeli v slovenskem jeziku, saj se mu je zdelo lepše in bolj originalno. Takrat so začutili toplino našega slovenskega jezika in tudi odzivnost publike je bila uspešna. Pravijo, da našo glasbo in jezik na Bavarskem zelo spoštujejo. Tudi sredi Sydneyja so igrali našo domačo glasbo in bili takoj okupirani z predvsem azijsko publiko in njihovimi kamerami.
Od njihovega začetka so pripravljali lastne skladbe in aranžmaje ter snemali skladbe v studiih. Skupaj so posneli sedem projektov (tri kasete in štiri CD-je) z več kot 70 lastnimi melodijami ter nekaj videospotov. Nekaj od teh se je kar dobro prijelo med gledalci in poslušalci (Vesela mamica, Praznični šopek, Pod Konjiško goro, Ples za vse, Abraham, Po vsej Sloveniji itd.) in se še vedno vrtijo med nedeljskimi čestitkami.
V teh 25 letih jim je pomagalo kar nekaj glasbenih prijateljev in sodelavcev, kot so: Ivan Sivec, Bojan Lugarič, Damjan Pasarič, Branko Zupanc, Vera Šolinc, Milena Jurgec, Igor Podpečan, Miro Klinc, Marko Pezdirc ter pokojna Tine Lesjak in Franci Zeme. Od samega začetka in pozneje jim je tudi zelo veliko pomagal kot mentor, avtor in kot njihov zelo dober glasbeni prijatelj Jože Šalej iz Velenja. Precej uspešnih melodij pa je ustvaril tudi sam oče Franc Pogladič. V tem času so osebno spoznali tudi kar nekaj glasbenih imen, ki imajo renome v Sloveniji (Henček, Alfi, Tine Lesjak, Miro Klinc, Franc Lovšin, Slavko Avsenik, Franc Flere idr.). Slednji, g.Flere, jih je zelo oboževal, saj igrajo tudi precej njegovih melodij. Sam jih je nekoč na zasebnem praznovanju slišal igrati njegove pesmi, zato so imeli čast igrati na njegovi 70-letnici. Zelo si je želel posneti projekt z njimi oz. njihovo Mojco, vendar mu zdravje tega ni dopustilo. Svojo 20. obletnico so l 2015 praznovali v Vitanju, kjer so dodobra napolnili velik šotor in razveselili množico ljudi, zbranih iz vse Slovenije. Občina Vojnik in predsednik Republike Slovenija Borut Pahor sta jim ob tem tudi podelila posebno priznanje na področju kulture. Letos zaradi situacije s korona virusom praznovanja žal ne bo.
Zadnja leta so še posebej ponosni na njihov mladi tretji rod naše družine, to so njihovi otroci oz. vnuki, s katerimi so posneli dve melodiji (Zimski čas, Predraga Slavljenca). S tema melodijama so se predstavili v oddaji Slovenski pozdrav ter na ostalih regionalnih postajah, kjer so na odru prepevale tri generacije ene družine. Glasba jih obdaja povsod, ne samo doma.
Pravijo takole: »Ponosni smo na našo 25. obletnico, saj smo z glasbo povezali veliko ljudi, prenesli smo ogromno dobre in pozitivne volje na ljudi, prebedenih je bilo na tisoče noči, ampak vse to smo z lahkoto prenesli, saj je pri nas ljubezen do glasbe doma. Pravijo, da kdor poje, slabo ne misli – tega pregovora se radi držimo. Pred 25 leti si nismo niti v sanjah predstavljali naše glasbene pravljice, sedaj jo dojemamo kot eno veliko božjo poslanico. Hvala vsem našim prijateljem, glasbenikom, avtorjem, producentom, novinarjem in vsem medijem ter posebej naši publiki za to dolgoletno podporo in motivacijo. Iskrena hvala pa tudi naši mami, ki nas vseskozi ureja, oblači ter čaka na naše povratke iz dolgih poti. Iskrena hvala tudi našim zakonskim partnerjem za podporo in razumevanje. Mi bomo vztrajali, dokler nam bo zdravje služilo. Na zdravje, naših 25 let, Bog nam daj na svet živet, da bomo lahko še dolgo igrali in prepevali ter dobro voljo deliti, tako kot znamo mi.«
Vaš Družinski trio Pogladič – Franc, Milan in Mojca
Vir: Občina Vojnik
