V teh dneh smo se pogovarjali z dr. Vinkom Gorenakom, ki že veliko let zavzeto in brez dlake na jeziku predstavlja tako območje Celja, Kozjanskega in Obsotelja na državni ravni.
Dr. Vinko Gorenak se nam je predstavil kot človek, ki je svojo pot pričel kot učitelj, nato je postal policist, kjer je opravljal tako naloge vodje na različnih nivojih vse do notranjega ministra in sedaj nadaljuje svojo pot kot politik. Zaupal nam je tudi, da ima vse pogoje za upokojitev, a vztraja pri svojem delu, ker je večni optimist in verjame, da lahko s svojim delom pripomore k temu, da Slovenija postane veliko uspešnejša in boljša ter prijaznejša za vse njene prebivalce. Prav tako nam je zatrdil, da ima še vedno dovolj življenjske energije, znanja in sposobnosti, da k napredku Slovenije doda svoj pečat.
Svojo poklicno pot ste začeli kot vzgojitelj na takratni Kadetski šoli za miličnike in ste jo potem nadaljevali kot namestnik komandirja Postaje milice v Celju, kjer ste kasneje postali tudi komandir. Vseskozi ste bili tudi vpeti v aktivnosti na Ministrstvu za notranje zadeve in bili ste celo minister za notranje zadeve. Zato me zanima kako vi vidite trenutne razmere v policiji in kako gledate na stavkovne zahteve policistov?
No v policijo sem zašel povsem slučajno. Po koncu srednje šole v Celju sem razmišljal kako naprej. Poklic zdravnika se mi je zdel nekaj, kar bi v življenju počel. Tudi vse sprejemne izpite sem opravil, a doma ni bilo dovolj denarja za študij v Ljubljani. Edina zame sprejemljiva višja šola v Celju pa je bila takrat Pedagoška akademija, smer razredni pouk. Tja sem se tudi vpisal in sem bil edini moški predstavnik med dekleti. Šolo sem končal leta 1977 in razporedili so me za učitelja v Skomarje nad Zrečami, kjer naj bi učil dopoldan prvi in drugi razred, popoldan pa tretji in četrti razred. V takih razmerah sem praktično pobegnil v Tacen pri Ljubljani, kjer sem postal vzgojitelj bodočih policistov. Kasneje sem bil premeščen v Celje, kjer sem bil najprej namestnik komandirja policijske postaje, nato pa komandir policijske postaje. Mojo celjsko kariero pa sem zaključil kot šef uniformiranih policistov celjske regije. Leta 1990 pa me je v svoj kabinet povabil Igor Bavčar kot notranji minister in tako se je začela moja ljubljanska kariera, ki na nek način traja še danes.
Res je, leta 2012/2013 sem bil tudi minister za notranje zadeve in tako sem verjetno edini v Sloveniji, ki sem prešel celo kariero od policista do notranjega ministra. Kar pa se tiče mojega pogleda na delo policije danes pa moram izpostaviti dva vidika. Delo uniformirane policije je povsem nesporno, zakonito in tako, kot bi si ga želel. Tudi kriminalistični del policije na nivoju policijskih postaj je vsaj zame korekten in pošten. Svoje delo tako uniformirana policija kot tudi kriminalisti na lokalni ravni opravljajo korektno in pošteno za relativno malo plačo. Kar pa se tiče dela kriminalistične policije na državni ravni, zlasti NPU, pa tudi dela kriminalistične policije na regionalni ravni, pa sem zelo kritičen. Tu obstaja velika samocenzura v smislu političnega delovanja policije. Ta del kriminalistične policije je žal neke vrste leva politična policija. Tu so potrebne korenite spremembe.
V Državnem zboru Republike Slovenije ste zelo kritični predvsem do dela predsednika Vlade Republike Slovenije Mira Cerarja, ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča in notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar. In me zanima, če mi lahko naštejete tri področja na katerih so ti trije predstavniki vlade po vaše« izdali« državo?
No vprašanje niti ni pretežko. Miro Cerar se je pred volitvami leta 2014 volilcem prodajal kot visoko moralna oseba, ki zagovarja pravo in pravno državo. Na vseh predvolilnih plakatih smo videli njega in nobenega kandidata za poslanca. V realnosti štiriletnega mandata pa se je pokazal kot antiteza tega kar je v predvolilni kampaniji obljubljal. Goran Klemenčič pa je poseben problem. Tudi sam imam nekaj zaslug za to, da je tam kjer danes je in tega si ne štejem v čast. Leta 1995 sem bil šef kadrovske službe notranjega ministrstva kamor je sodila tudi takratna Višja šola za notranje zadeve. Nekega dne je k meni prišel prof. dr. Gorazd Perenič, ki mi je predlagal, da kot njegovega asistenta zaposlimo Gorana Klemenčiča. Verjel sem mu, da gre za dober kader in zaposlili smo ga. No Goran Klemenčič je v vsej svoji kasnejši poklicni karieri dokazal, da je ena najbolj pokvarjenih osebnosti v slovenski politiki. Sam pa njegovo zaposlitev štejem kot svojo največjo napako v moji poklicni karieri.
Pred kratkim smo se v Sloveniji srečali s stavkovnim valom. Vemo pa tudi, da so v času vašega ministrovanja v letu 2013 potekali celo nasilni protesti. Takrat smo dobili občutek, da so protesti potekali dejansko proti vašemu delu in takratni vladi Janeza Janše. V teh protestih pa tega občutka ni zaslediti? Se strinjate z mojo ugotovitvijo?
Seveda. Protesti leta 2012/2013 so bili politično motivirani in usmerjeni v rušenje druge Janševe vlade in nič drugega. Je pa razlika med tistimi v Mariboru in tistimi v Ljubljani. V Mariboru policija ni zasledila plačevanja protestnikov. V Mariboru so stvari potekale spontano. V Ljubljani pa je bila stvar povsem drugačna. Nasilni del, poudarjam, nasilni del ljubljanskih protestov je bil vezan na plačevanje. Denar je prišel iz Srbije, v Ljubljani je bil preko posrednikov razdeljen nasilnim protestnikom, ki so napadali policiste. Policija je ugotovila izvor denarja, poznala je razdeljevalce denarja, toda za dokazovanje posameznih kaznivih dejanj posameznim osebam bi policija morala identificirati še točno določene osebe, ki so v točno določene policiste metali kocke. Praktično povedano, policija bi morala dokazati, da je protestnik »Jože« dobil 100 evrov, da je vrgel kocko v policista »Janeza«, ki je bil hudo ali lažje telesno poškodovan. To pa je bilo in je še v praksi nemogoče. Zame je važno da vem, kdo je denar dal (znani srbski narkokralj), kdo ga je prevažal (voznik znanega lokalnega politika) in kdo ga je delil protestnikom (sinova znanega medijskega mogotca).
Proti komu dejansko po vašem mnenju danes potekajo te stavke in zakaj? Verjetno so višje plače samo alibi določenih posameznikov?
Ne vem zakaj govorite o današnjih stavkah. Če mislite na stavko Štrukljevih učiteljev, potem sploh ne gre za stavko ampak za Štrukljev piknik, katerega cilj niso učiteljske plače ampak preusmerjanje učiteljskega volilnega telesa od Cerarja k Židanu.
Kako ste se vi takrat spopadali z izzivom zajezitve nasilnih demonstracij kot minister pristojen za to področje? In kako ste na drugi strani poskušali ljudem prikazati, da ti protesti niso spontani ampak jih nekdo več kot učinkovito vodi in podpihuje?
Na to vprašanje mislim da sem že odgovoril. Dodam naj le še to, da kot notranji minister nimaš veliko možnosti vplivanja na javno mnenje.
Zelo kritični ste tudi do poročanja različnih medijskih hiš. Je po vašem mnenju naš medijski prostor dejansko neodvisen in mediji poročajo nepristransko?
Na to vprašanje so odgovorila že druga medijska združenja na nivoju EU. Slovenski medijski prostor je popolnoma neuravnotežen, mediji niso v funkciji kritike vsakokratne oblasti ampak so v funkciji propagandistov leve politične opcije. A bodimo objektivnejši. Dominantni mediji izgubljajo svojo moč in vpliv. Poglejte Delo, če odpovedo naročnino vsi javni zavodi in državne ustanove, bo Delo v roku meseca dni prenehalo izhajati. Imamo tudi desno usmerjene medije in na naslednje volitve bodo imeli dominantni mediji še vedno velik vpliv, a bistveno manjšega kot v preteklosti. Poglejte Donalda Trumpa. Praktično vsi mediji so bili proti njemu, a je zmagal na volitvah.
Ali boste kandidirali za poslanca? V kolikor boste izvoljeni in bi sestavljali novo vlado kaj bi bili prvi projekti, ki bi se jih vi z vašo ekipo lotili in zakaj?
V svojem lokalnem okolju Šmarje pri Jelšah ne bom kandidiral, ker smo se že leta 2014 odločili, da najdemo drugega kandidata. To je Viki Božak iz Rogatca. Bom pa kandidiral v Celju, kjer SDS do sedaj še nikoli ni imela poslanca, zato to kandidaturo imenujem trenje še ne strtih orehov.
Dotaknila bi se še malo lokalnega področja. Svoje stalno prebivališče imate v kraju Zibika, ki spada v Občino Šmarje pri Jelšah. Zato me zanima kako ste zadovoljni s trenutnim stanjem v vaši občini?
Občina Šmarje pri Jelšah je po letu 1994, ko je bila ustanovljena kot občina izjemno napredovala. Smo pa letos na prelomnici. Odločamo namreč ali bomo imeli desnega ali levega župana. Nakazujeta se dva mlada kandidata in tisti, ki bo izvoljen, bo verjetno dolgoletni župan. V dogajanje sem vpet in naredil bom vse, da dobimo desno politično orientiranega župana.
Kateri so po vašem mnenju projekti, ki bi se jih morala Občina Šmarje pri Jelšah nemudoma lotiti in jih izpeljati za izboljšanje življenja v vaši občini?
Ne poznam podrobnosti, saj nisem niti občinski svetnik, toda našemu kandidatu za župana bom priporočil da najprej naredi revizijo izvajanja obstoječih projektov, šele nato pristopi k izvajanju novih projektov.
Kakšno je vaše mnenje glede prijaznosti vašega lokalnega okolja za potencialne vlagatelje v infrastrukturo kot tudi v podjetništvo? Je Občina Šmarje pri Jelšah privlačna za domače vlagatelje, ki bi prinesli kraju napredek in razvoj?
Tega področja ne poznam najbolje, zato je moj odgovor lahko temelječ le na podlagi občutkov. Če zadevo ocenjujem po tako imenovanih industrijskih conah, potem v Šmarju pri Jelšah precej zaostajamo.
Vemo, da zelo radi tudi potujete s svojo družino. Nam lahko poveste katero potovanje se vam je najbolj vtisnilo v spomin in kam bi si trenutno najbolj želeli oditi? Morda to potovanje tudi načrtujete?
Seveda. Potovanja so v moji družini neke vrste strast. Že ko je bil sin star nekaj let smo začeli veliko potovati. Kot še ne desetletni otrok me je po Pragi vodil po zemljevidu tako, da nismo zgrešili ničesar. Kasneje smo dvakrat obiskali Avstralijo in prepotovali skoraj vse evropske države. Sedaj potujemo z avtodomom in razen Portugalske, Grčije, Bolgarije in Romunije smo bili povsod po Evropi. Naslednje leto je cilj Avstralija in to že tretjič.
In čisto na koncu vas prosim, če nam zaupate svojo najljubšo misel ali moto, ki vas vodi v življenju?
Veliko delati, biti pošten in odgovoren – najprej do sebe, nato do okolice.
Za konec se vam dr. Vinko Gorenak zahvaljujem za čas, ki ste si ga vzeli za odgovore na vprašanja in vam želim veliko uspehov pri vašem ustvarjanju boljšega jutri za slovenski narod.
M.I.
