Abanka je od včeraj tudi uradno v “rokah” NKBM (Nova kreditna banka Maribor), saj je Državni holding v imenu države odprodal njen 100 % delež. Vse delnice države so že prenesene na NKBM, država pa je za slednje prejela dobrih 444 MIO EUR.
Združitev Nove KBM in Abanke bo pozitivno vplivala tudi na slovensko gospodarstvo
S besedami “Združitev Nove KBM in Abanke bo pozitivno vplivala tudi na slovensko gospodarstvo”, pa se je na odločitev agencije za varstvo konkurence odzval predsednik NKBM John Denhof.
Spomnimo, da je država v času finančno-gospodarske krize konec leta 2013 nacionalizirala kar pet bank (NLB, NKBM, Abanka Vipa, Faktor Banka in Pro banka) in v letu 2014 še Banko Celje. Dve od slednjih je nadzorovano likvidirala (Faktor Banka in Pro banka), za ostale štiri pa po stabilizaciji zagotovila privatizacijo. Mednje se je uvrstila tudi Abanka Vipa, ki se je pozneje (2015) združila z Banko Celje v novo banko z imenom Abanka. Nacionalizirana in konsolidirana (Poštna banka Slovenije in KBS) banka NKBM je bila privatizirana s strani podjetja Apollo, država pa je za svoj 100 % delež iztržila cca. 250 MIO EUR. Banko Abanka Vipa je država v času nacionalizacije (reševanje bančne luknje) dokapitalizirala v višini 348 MIO EUR, skupaj z dokapitalizacijo v obliki obveznicami pa znaša višina 591 MIO EUR. V Banko Celje je država vložila 190 MIO EUR, pozneje, v letu 2015 pa sta se Abanka Vipa in Banka Celje združili v Abanko. Skupaj je tako država v obe banki vložila 538 MIO EUR v denarju.
Skupaj država za reševanje današnje Abanke (Banka Vipa + Banka Celje) vložila 538 MIO EUR v denarju
Ko se je poslovanje v novo nastali Abanki stabiliziralo (v združitvenem letu Abanke Vipa in Banke Celje leta 2015), je država iz naslova lastništva dobila v obliki dividend povrnjenih 69 MIO EUR v letu 2016, 42,6 MIO EUR v letu 2017 in 11,1 MIO EUR v letu 2018 + 55,6 MIO EUR v obliki denarja. Če znesku 55,6 MIO EUR ki ga je kot edinega v letu 2018 prejela država prištejemo včerajšnjo kupnino v višini 444,24 MIO EUR, lahko zaključimo, da si država ni uspela povrniti (poleg vseh ostalih stroškov za delovanje DUTB – slaba banka…) sanacijskega vložka!
Avtor B.P., članek je bil prvotno objavljen tukaj.
