Predsednik vlade v odstopu in vsi ministri njegove vlade naj bi do takrat, dokler se ne najde ustrezni izhod iz vladne krize, ki jo je zakuhal Marjan Šarec s svojim odstopom, opravljali samo tako imenovane nujne posle. Točno, vse do takrat, dokler ne bo denimo omogočeno nemoteno delovanje nove vlade z zadostno podporo poslancev v državnem zboru. Pa Šarec po svojem odstopu in njegovi ministri v odstopu to upoštevajo?
No, predsednik SD Dejan Židan, ki ta hip s svojim sedenjem še ogreva udoben fotelj predsednika državnega zbora, je včeraj začel dvodnevni obisk v Severni Makedoniji, kjer bo v tamkajšnjem parlamentu (sobranju) nagovoril makedonske poslance, v nadaljevanju pa se udeležil tudi slavnostne ratifikacije protokola o pridružitvi Severne Makedonije Natu.
Je v odstopu, v vladi ne bi bil, leta pa po svetu
Miro Cerar, zunanji minister v odstopu, se je prav tako odpravil na dvodnevni obisk, vendar ne v Severno Makedonijo, marveč v Turčijo, kjer se bo, za razliko od Židana, s sogovorniki pogovarjal o “dvostranskemu sodelovanju med obema državama, dogajanju na Balkanu in aktualnih razmerah na Bližnjem Vzhodu”. Zanimivo: Cerar očitno še ne bo nehal potovati po svetu v imenu slovenske države in na račun slovenskih davkoplačevalcev, je pa zato že pisal vodstvu svoje stranke oziroma njenemu predsedniku Zdravku Počivalšku in slednjemu zažugal, da prav gotovo ne namerava sodelovati v vladi, ki jo bo, kot vse kaže, vodil prvak SDS Janez Janša. Mimogrede, že ta petek se Cerar namerava v Nemčiji udeležiti tudi še Münchenske varnostne konference itn.
Neznosna lahkost odločitev, ker “niso” težke
Že ko se je, na primer, Pahorjeva vlada leta 2011 znašla v odstopu (potem ko so ji poslanci v državnem zboru izglasovali nezaupnico) in je na mah postalo jasno, da bi morali dotedanji ministri po novem opravljati samo še nujne posle, so začeli namesto tega pojasnjevati, da gre pravzaprav za težko dilemo, ker nihče povsem natančno ne ve, kaj so nujni posli, sklenili so celo, da se bodo sešli na sestanku posvetu, namenjenemu prav razrešitvi te dileme. Čeprav je Pahorjeva vlada v odstopu prejela mnenje in gradivo službe vlade za zakonodajo o tem, kako bi morala delovati v novih razmerah, so njeni predstavniki še kar pojasnjevali, da opravljanje nujnih poslov najbrž pomeni, da zgolj delno opravilna vlada pač “ne sme sprejemati kvečjemu zares težkih odločitev”.
Tokrat je služba vlade za zakonodajo pripravila posebno pojasnilo, ki ga je naslovila Opravljanje tekočih poslov predsednika vlade in ministrov v skladu s 115. členom ustave Republike Slovenije. V tem pojasnilu se je, saj ni res, pa je, dotaknila najbolj očitnega vročega kostanja, vprašanja, ali smejo ministri, ki imajo v času opravljanja zgolj nujnih poslov in ki so do pred kratkim resda imeli pretežno pristojnost predlaganja različnih kadrovskih odločitev, v skladu s katerim (v skladu s tistim, kar predlagajo ministri!) naj bi vlada vlada brez zadržkov odločala o kadrovskih vprašanjih, imenovanjih, razrešitvah, zamenjavah ipd.
Šarčevi ministri se v času opravljanja samo (!) nujnih poslov kadrovskim poseganjem v javni upravi, kot vse kaže, še niso odrekli: vladi v odstopu se tako sploh ne zdi sporno, kaj šele, da bi to smatrali celo za zlorabo oblasti v zadnjih zdihljajih, če bo za direktorja ARRS namenoma znova imenovala Józsefa Györkösa, za katerega ugledni zgodovinar Stane Granda ugotavlja, da je znanost povsem podrejal komunistom.
Raztegljivo sklicevanje na to, da gre za tekoče posle
In kaj je v zvezi s tem ugotovila služba vlade za zakonodajo? Da je pri presoji, ali gre v nekem konkretnem primeru za tekoče kadrovsko vprašanje, treba upoštevati zlasti, če in zakaj je odločitev nujna zaradi potreb delovanja države (po mnenju službe to vključuje državo kot tako, državne organe ter tudi druge organizacije, glede katerih ima na kadrovskem področju pristojnosti vlada oziroma minister). Kar naj bi pomenilo, da je menda dopustno kadrovanje, s katerim se zagotavlja kontinuirano delovanje države in njenih organizacij oziroma sistemov. Ker? Ker to, da vlada opravlja samo še tekoče posle, nikakor ne sme pomeniti, da zaradi tega redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, ampak je treba ravnati tako, da v tem času vlada in država povsem normalno delujeta. Bistvo omejitev, ki jih predstavljajo tako imenovani tekoči posli, je po mnenju službe zgolj v tem, da se vlada v takšnem obdobju ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in sprejemala novih strateških usmeritev ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko „v kakršnemkoli pogledu nakazovale na zlorabo oblasti“.
Takšen poduk vladne službe si bodo ministri, če bodo to hoteli, lahko tudi zelo široko, torej nekoliko po domače, razlagali. Čeprav je vsakomur jasno, da odstop predsednika vlade, komaj se z njim seznani državni zbor, pomeni sočasni odstop vseh ministrov, ki po novem smejo opravljati izrecno samo tekoče posle.
Avtor Jadran Vatovec, članek je bil prvotno objavljen tukaj.
