Kaj pa naj bi v taki situaciji počel? Naj bi bil salonski funkcionar, sedel v fotelju in čakal, da se uradniški mlini odvrtijo v običajnem tempu? Dajte no … To nisem jaz,” odgovarja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek na številne očitke o nabavi zaščitne opreme.
Pogovarjali smo se s podpredsednikom slovenske vlade, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predsednikom Stranke modernega centra Zdravkom Počivalškom, ki je v preteklih dneh postal tarča dominantnih medijev in opozicije.
Gospod minister, naj se najprej dotaknemo teme, ki v zadnjih dneh polni medijski prostor, to je nakup zaščitnih sredstev, predvsem zaščitnih mask, s katerim se ukvarja Zavod RS za blagovne rezerve, ki spada pod vaš resor. Zanima me, kako to, da smo se ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa 12. marca in nastopu nove vlade dan kasneje znašli v situaciji, ko smo bili skoraj brez ustreznih zaščitnih sredstev?
To je vprašanje za tiste, ki so bili do tedaj odgovorni za nakup te opreme. Zavod za blagovne rezerve in posredno ministrstvo, ki ga vodim, to gotovo nista. Obstaja jasen seznam stvari, ki morajo biti v skladiščih zavoda v vsakem trenutku. In te so bile zagotovljene, postopki nabave za nadomeščanje sproščenih količin pa v teku. Nabave zaščitne opreme za potrebe zdravstva, civilne zaščite in drugih pa do te krize niso potekale centralno prek našega zavoda.
Tisti, ki danes že pišejo obsodbe na račun nakupov zaščitne opreme in hitijo s političnimi obračuni, bodo morali prej ali slej pošteno pogledati dejstva, in ta so: ko smo januarja in februarja spremljali izbruh epidemije na Kitajskem in so vsi resni strokovni viri že napovedovali širitev epidemije tudi v Evropo, smo se pri nas delali, kot da smo nedotakljivi. S tega mesta ne bom spraševal odgovornih v zdravstvu pa še kje, zakaj niso takrat dvignili glasu in povedali, da nimajo dovolj zaščitne opreme za morebitne krizne razmere. A če kdo meni, da je bila to odgovornost in naloga gospodarskega ministra, se pač moti. Jaz sem takrat delal to, kar je moja odgovornost: pripravil sem prvi sklop ukrepov za pomoč gospodarstvu.
Se pravi, da je bilo treba hitro ukrepati, pri čemer je bilo jasno, da zaščitnih sredstev praktično v vseh evropskih državah močno primanjkuje. In seveda tudi v svetu …
To, kar smo v Sloveniji in Evropi doživljali sredi marca, ko je bila epidemija uradno razglašena, je bil totalni kaos. Sam sem bil v gospodarstvu skoraj 30 let, pa česa takega ne pomnim. Padla so vsa pravila trga, države so zasegale konvoje medicinske opreme, zapirale meje, kitajski proizvajalci te opreme so bili večinoma še v karanteni in mi smo delili usodo mnogih, tudi bistveno večjih držav. Bom uporabil primerjavo … Bili smo kot človek, ki se utaplja v deroči reki in se je pripravljen oprijeti vsakega debla, ki priplava mimo. Tako je bilo.
Ko je začela delati sedanja vlada, je bil sprejet sklep, da moramo nabavo zaščitne opreme speljati prek Zavoda RS za blagovne rezerve. Zakaj ravno zavod in ravno resor, ki ga vodim? Morda zato, ker drugih junakov, ki bi si upali prevzeti to zahtevno, nehvaležno, a nujno nalogo, ni bilo.
No, kljub izrednim razmeram in izredno povečanemu povpraševanju po zaščitnih sredstvih vam je uspelo pridobiti precejšnje količine zaščitnih sredstev. V opoziciji pravijo, da gre pri tem za nestransparentne in negospodarne nakupe in da nekatere zaščitne maske ne ustrezajo zahtevanim standardom. Kako jim odgovarjate?
Zdaj, ko vsi laže dihamo, je opozicija prišla iz varnih skrivališč, kamor je pobegnila ob izbruhu zdravstvene krize. Danes je lahko biti pameten. Tudi sam vsega, kar smo naredili, danes ne bi več ponovil na enak način. A bili smo v situaciji, ko je šlo za človeška življenja. Pika. Delali smo vse, kar smo vedeli in znali, da bi zdravstvu in ljudem na prvih linijah boja z virusom zagotovili dovolj opreme. Vsak dan je pomenil nov preobrat, za 12 ur naprej včasih nismo vedeli, ali se nam bo izšlo ali ne. Vsi smo delali v dobri veri. Tudi jaz, ki mi danes očitajo, da sem vrtel telefone in priganjal k delu. Poudarjam: priganjal k delu. Nisem sestavljal seznama dobaviteljev, nisem iskal certifikatov, nisem se šel biznisa.
Kaj pa naj bi v taki situaciji počel? Naj bi bil salonski funkcionar, sedel v fotelju in čakal, da se uradniški mlini odvrtijo v običajnem tempu? Dajte no … To nisem jaz. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem človek akcije. Da se ne izmikam odgovornosti. Zato kdaj dobim kak udarec več, a tega sem vajen.
“Nočem biti žrtveno jagnje. Ne vem, ali bom angažiral odvetnika, in ne vem, kaj je mislil sinoči minister Zdravko Počivalšek, ko je namigoval na negospodarno ravnanje. Počakal bom na izsledke revizije in nato zahteval opravičilo,” je v javnem pismu zapisal Anton Zakrajšek, potem ko ga je vlada v torek zvečer na njegovo prošnjo razrešila z mesta direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve. Kako to komentirate?
Gospod Zakrajšek dobro ve, kaj se je in kaj se ni dogajalo v zadnjih tednih. Delovanje zavoda je vsakodnevno spremljal in bil vanj tudi aktivno vpleten. Bile so pogodbe, pri katerih sta se tako on kot njegova desna roka, danes v javnosti do že malo smešnih meja hvaljen gospod Gale, opazno angažirala. In pri eni takih je bilo zame konec zaupanja. Sam se o tem ne bom več pogovarjal v medijih, ker mislim, da je v trenutku, ko je napovedana parlamentarna preiskovalna komisija, ko svojo revizijo napovedujeta KPK in računsko sodišče in so postopek sprožili tudi pri NPU, da napovedane interpelacije zoper mene niti ne omenjam, prav, da svoje delo vsi omenjeni tudi opravijo. Ko bodo svoje povedali oni, se bo megla obtožb in zarot, ki se je zgrnila nad nakupe zaščitne opreme, gotovo razkadila.
Kako pa odgovarjate na očitek, da bi država lahko zaščitna sredstva kupovala brez posrednikov, neposredno pri dobaviteljih? O tem je pred dnevi govoril tudi predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel …
Država navadno to tudi počne. Ko so razmere običajne. V razmerah, ki so vladale sredi marca in so bile daleč od običajnih, pa je bila skupna ocena vseh, ki so bili udeleženi v odločitve o nakupih, da so tveganja neposrednih nakupov za državo prevelika. Govorimo o milijonskih zneskih in zanima me, česa bi me obtoževali danes, če bi dal zeleno luč za neposredne nakupe, ki bi se končali s fiaskom. Nekaj takega so doživeli v Nemčiji, Belgiji pa še marsikje …
Sicer pa: naše odločitve o postopkih izhajajo iz ustreznih sklepov na vladi. Nobena odločitev ni bila moja osebna. Tisti pa, ki toliko vedo o tem, kako bi morali voditi nakupe v kriznih razmerah, bi lahko svoj prispevek k reševanju krize pokazali s tem, da bi nam pomagali, ko smo se utapljali v delu.
Več lahko preberete tukaj.
Vir: Demokracija
