V Sloveniji je do nedavnega veljalo, da je potrebno dan pred in na sam dan volitev oziroma referenduma upoštevati strogi »volilni molk«, ki zapoveduje vsakršno propagando ali izražanje svojega mnenja v povezavi s političnimi strankami ali vprašanjem na volitvah. Vendar se le malokdo zaveda, da so prenekatere zadeve dovoljene tudi na zgoraj omenjena dneva. Kmalu bosta 2 leti od tega, ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sestavi Marka Šorlija (predsednika), Vesne Žalik (poročevalke) in mag. Kristine Ožbolt v sodbi št. IV Ips 31/2016 temu prepričanju v svoji odločitvi dalo nov pomen in širino.
Da je v Sloveniji prvič prišlo do jasne definicije volilnega molka je posledica pisanja Saša Pelka, ki je v Mariboru 4. 10. 2014, dan pred županskimi volitvami na svoji Facebook strani objavil pisanje »Odličen intervju! Vabljeni k branju!« in pod tem pisanjem objavil intervju z naslovom »Kanglerjanstvo mesta ne potrebuje. Potrebuje njivo.« S tem naj bi kršil 5. člen Zakona o volitvah v Državni zbor v povezavi s 4. členom Zakona o lokalnih volitvah in naj bi s tem storil prekršek po 1. točki prvega odstavka 110. člena Zakona o volitvah v Državni zbor v povezavi s 4. členom Zakona o lokalnih volitvah.
Zaradi tega je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v svojo obrazložitvi jasno navedlo, da se za pojem propagande tako šteje vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande pa vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje. Tako je sodišče ugotovilo, da v takšnih primerih objav posameznikov ne gre za javni volilni zapis, ki bi predstavljal propagando, torej propagandni volilni zapis v smislu načrtnega pojasnjevanja in razširjanja političnih in nadzorskih idej z namenom, da se le te uresničijo.
Za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande pa vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje. Strinjati se je mogoče z državnim tožilcem, da v opisu dejanja ni konkretizacije, da je šlo za javni volilni zapis, ki predstavlja volilno propagando, torej propagandni volilni zapis v smislu načrtnega pojasnjevanja in razširjanja političnih in nadzorskih idej z namenom, da se le-te uresničijo. Po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se lahko po Zakonu o volilni in referendumski kampanji kaznuje le organizatorje volilne kampanje in z njimi povezane fizične osebe ne pa posameznih fizičnih oseb, ki niso del organizatorja volilnih kampanj. Kaj se šteje za volilno kampanjo jasno določa peti odstavek 1. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji. Tako se za volilno kampanjo štejejo zlasti: propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje in javni shodi v zvezi z volilno ali referendumsko kampanjo (v nadaljnjem besedilu: predvolilni shodi).
Ob tem je dobro poudariti, da so v času postopka že trije priznani ustavni pravniki dr. Jurij Toplak, izr. prof.; dr. Andraž Teršek, izr. prof. in dr. Matej Avbelj, izr. prof., v pismu takratnemu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju podali obrazložitev, da je svoboda izražanja za demokracijo ena najpomembnejših ustavnih svoboščin. Omenjeni ustavni pravniki so zapisali tudi, da le svobodna izmenjava mnenj omogoča volivcem izbiro na podlagi argumentov, kandidatom pošten boj in izvoljenim predstavnikom legitimnost. Zato je po Evropski konvenciji človekovih pravic (10. člen) in po Ustavi Republike Slovenije (39. člen) politično izražanje posebej zaščiteno in ga lahko država omeji le, če je to nujno za zagotavljanje demokratične družbe iz le določenih razlogov.
Vsi trije ustavni pravniki, ki so se pod omenjeni dokument podpisali so svoje mnenje podkrepili tudi z razlago, da zakonsko določbo, ki prepoveduje kampanjo in propagando na dan pred glasovanjem je po njihovem potrebno razlagati tako ozko, da se prepoved ne razteza na razpravo in izmenjavo mnenj. Le takšna razlaga je po njihovem skladna z ustavo.
Zato je v teh dneh še kako dobro vedeti kaj pomeni beseda volilni molk in kaj vse lahko počnejo organizatorji volilne kampanje ter fizične osebe, ki so z njimi povezane in kaj lahko pred volitvami počno posamezne fizične osebe.
M.I.
