Na današnji dan mineva natanko 101 leto, odkar se je Prekmurje združilo z matico, s čimer so postali del skupne domovine. Ob tej, za slovenski narod pomembni zgodovinski obletnici, je potrebno obuditi zgodovinski spomin in izraziti spoštovanje ter zahvalo prekmurskim Slovencem, ki so kljub dejstvu, da so dolga stoletja živeli izven meja svoje matične domovine, ohranjali svojo kulturo, svoj jezik in težnjo po ponovni združitvi s svojo matično domovino.
Spominjamo se za slovenski narod pomembne zgodovinske obletnice, ko se je 17. avgusta 1919 v Beltincih na trgu pred cerkvijo zbralo 20 tisoč ljudi, ki so iz vseh koncev Prekmurja prišli z navdušenjem praznovat in podpret vrnitev Prekmurja k matici. Združitev prekmurskih Slovencev z matično domovino kot državni praznik obeležujemo od leta 2006.
Zgodovinsko dejstvo je, da so bili Prekmurci skoraj 900 let odrezani od slovenskega matičnega ozemlja, pri čemer je skorajda neverjetno, da so ves ta čas, torej dolgih devet stoletij, in ob vplivu drugih narodov, uspešno ohranjali slovenski jezik, slovensko kulturo in idejo enotne države oziroma idejo slovenstva. Dogodki v Prekmurju na poletne dni leta 1919 so dokaz, da obstoj in identiteta naroda nista odvisna od mednarodnih razmer, ampak od nacionalne zavesti, ki je stvar posameznega pripadnika naroda.
Priključitev Prekmurja k matični domovini ni bila enostavna in nikakor samoumevna, kljub temu, da je želja po vrnitvi k matični domovini med Prekmurci tlela stoletja. Po koncu I. svetovne vojne so sledila pogajanja glede delitve ozemlja in risanja zemljevida nove Evrope, Evrope večnega miru. Na pogajanjih je sodelovala tudi delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je med drugim na Pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi. Svojo več stoletno neuresničeno željo so zapisali tudi v Bogojinsko deklaracijo, v kateri so poudarili, da so vedno bili in bodo Slovenci in da prav zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji.
Idejo po združitvi z matično domovino je na Pariški mirovni konferenci z vso vnemo in ogromno znanja z dvema znanstvenima razpravama utemeljeval dr. Matija Slavič, član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije. Potem, ko je bilo Kraljevini SHS priznano Podravje z Mariborom, je delegacija SHS na predsedstvo mirovne konference naslovila prošnjo za vojaško zasedbo Prekmurja. 1. avgusta je bilo dorečeno, da sme vojska Kraljevine SHS zasesti Prekmurje, kar je ob občudovanju slovenskega prebivalstva storila 12. avgusta 1919. Nekaj dni kasneje, 17. avgusta 1919, se je v Beltincih pred cerkvijo odvila proslava, polna domoljubnih čustev, na kateri so uradno razglasili združitev Prekmurja z matično domovino. Zbralo se je več kot 20 tisoč ljudi, ki so z navdušenjem podprli združitev, vojaška oblast pa je predala upravo nad Prekmurjem civilnemu upravitelju.
Poslanica predsednika vlade Janeza Janše ob današnjem dnevu Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
“Ne me Večni záto stvoro, da bi val moj brate lóčo!” Tako je Müro pred več kot sto leti slišal šepetati Jožef Klekl starejši, katoliški duhovnik, pisatelj, politik, založnik in urednik – tudi dolgoletni urednik Novin, ki so izhajale med leti 1913 in 1941. Priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS leta 1919 je bil za Slovence na levem bregu Mure izjemen dogodek. Življenja Prekmurk in Prekmurcev je ta dogodek temeljito spremenil in jim hkrati omogočil, da se je vsaj večina njih po tisočletnem prebivanju pod madžarsko krono politično, gospodarsko in kulturno priključila matičnemu narodu.
Seveda pa združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom nikakor ni bila samoumevna ali preprosta. Mnogo velikih mož slovenske in druge narodnosti si je dolgo in z izjemnim trudom prizadevalo, da se je tehtnica nagnila v stran priključitve Kraljevini SHS in omogočila to neponovljivo dejanje v zgodovini Slovenk in Slovencev. Vznesenost in radost prekmurskih Slovencev ob dogodku, ki predstavlja izjemnost v bogati in razvejani zgodovini slovenstva, najbolje opiše zapis, objavljen 17. avgusta 1919 v glasilu Novine, ki je ohranil svojo moč preko več kot stoletje dolgo dobo:
“Dragi rojaki!
Deca ste lüblene slovenske matere, slavne Slovenije, štera prebridke skuzé morete točiti. … Poslüšajte jo, potrta srca, poslüšajte jo vsi mladi i stari, katoličanci i evangeličanci, bogati i soromaki, vsi ste njéni, nad vse vas razprestera svoje materne peroti, zato ka ste vsi njena deca, zato ka ste vsi Slovenci. To ste! … To veselo vest, glas preradosten tvojega rešenja ti naznanja tvoja slovenska mati, mati Slovenija. Prekjezeroletno robstvo konec jemle. … Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila!”Naj v tem duhu izrazim iskreno hvaležnost do vseh, ki so pred davnimi leti s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom. Velike sanje so stkane iz številnih dejanj ljudi, ki se odzovejo klicu časa in oviram navkljub vztrajajo na poti, ki jo izrisuje zgodovinski trenutek. Zaradi ljudi, ki so v zgodovini naroda razumeli zgodovinski kontekst časa, smo danes gospodar na svoji zemlji. Tudi v aktualnem trenutku, ko so razmere in izzivi sicer drugačni, pa bistvo ostaja enako. Samo združeni in povezani v enotnem hotenju in prizadevanju za blagor domovine smo močni kot posamezniki in kot narod.
Slovenski narod je bil v zgodovini izkušan z mnogimi preizkušnjami. Bojevali smo številne bitke, bili v njih poraženci pa tudi zmagovalci. Z veseljem ob zmagi, kot je bila združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, so bili poplačani vsi težki trenutki, noči, polne dvomov, neskončna prizadevanja, odpovedi in žrtve. Naj z zaupanjem, najlepšim darilom, ki ga prinaša zmaga s seboj, stopamo proti jutrišnjemu dnevu. Naj nas noben dvom ali strah ne ustavi pred zmago, ki je zapisana v dušo slovenskega naroda. Združenega in enotnega.
Iskrene čestitke ob Dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom!
Janez Janša
Avtorica Nina Žoher, članek je bil prvotno objavljen tukaj.
