Janez Janša: Ločnica v slovenski politiki nastaja med tistimi, ki jim je bila osamosvojitev intimna opcija in tistimi, ki jim to nikoli ni bila

Predsednik vlade Janez Janša | Avtor Kabinet predsednika vlade

Ljubljana 1. sptember 2020 – Včeraj je na RTV Slovenija v sklopu oddaj Osamosvojitelji potekal pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo. Na začetku je Janez Janša spomnil, da je leta 1990 na volitvah zmagal Demos, ker je imel program za suvereno Slovenije, kar je bilo zapisano tudi v Majniški deklaraciji. Ob spominu na takratne volitve je Jaša še dodal: »Kot nam je rekel eden vidnih članov takratnih prenoviteljev ali sedanjih Socialnih demokratov: Morate razumeti, da mi v samostojni Sloveniji ne vidimo opcije zase.«

Po prvih demokratičnih volitvah se je zgodil plebiscit na katerem so se Slovenke in Slovenci odločili za samostojno pot, vendar je bila po besedah premierja leva politična opcija v Sloveniji dolgo prepričana, da gre za operetne zadeve. Šele, ko so videli, da bo Demos izpeljal plebiscitarno voljo ljudstva so videli, da ne gre za »šalo«.

Priprave na osamosvojitev Slovenije v JLA po besedah premierja niso jemali preveč resno, saj so bili prepričani v svojo vojaško moč. »Nekatere govorice, ki je takrat šla po beograjskih hodnikih, je bila približno takšna, da bo še največja ovira za JLA, če bo intervenirala v Sloveniji, kolone Slovencev, ki bodo bežali v Avstrijo in Italijo«, je dodal Janez Janža. Takšna mentaliteta vodstva JLA je bila tudi posledica dejstva, da so maja 1990 s pomočjo vrha slovenske politike izpeljali razorožitev Teritorialne obrambe v kateri so pobrali 98 % težkega orožja ter 50 občina pehotno orožje. Tako je samo 14 občin obdržalo pehotno orožje.

Močan opor, ki ga je Slovenija nudila junija in julija leta 1991 je bil za JLA zato še toliko večje presenečenje. Hkrati je bil to dejavnik zaradi presenečenja, ki je bistveno pripomogel k zmagi Slovenije, saj v JLA niso verjeli, da bodo Slovenci zbrali dovolj poguma in se jim uprli, je poudaril Janez Janša. Ključno v vojni za Slovenijo je bilo po besedah Janše, zavzetje skladišča JLA v Strmecu pri Borovnici. Takrat je izvidniški vod Krkovičeve brigade in to brez žrtev, z enim ranjenim vojakom, zavzel skladišče v katerem je bilo več orožja kot so ga vse partizanske enote zaplenile v štirih letih 2. svetovne vojne okupatorju.

Osamosvojitev je bila po besedah Janeza Jaše izpeljana, ker je bil slovenski narod enoten, kljub temu, da je bila slovenska politika deljena.

Pri razjasnjevanju zgodovine veliko težavo povzroča tudi uničenje arhivov, saj je 95 % arhivov iz tistega časa bilo uničenih. V Gotenici je bilo sicer najdenih nekaj arhivov, ki se jih ni dalo skriti, uničiti ali zakuriti, med tem je bilo na drugi strani v Borovcu pri Kočevski reki najdenih veliko nezgorelih papirjev in kup papirjev. Zato premierju ni jasno zakaj se je to dogajalo, če nekateri danes trdijo, da je bilo v Jugoslaviji bolje kot je danes v Sloveniji – z arhivi bi se to namreč dalo pojasniti. Kot zgovoren podatek o pomembnosti arhivov in Gotenice je Janez Janša postregel s podatkom, da se je na tem območju še mesec ali dva po demokratičnih volitvah tam nahajal Ivan Maček.

»Po odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije so takratni politiki začutili, da bo Slovenija počasi postala tudi mednarodno priznana. Takrat smo tudi postali suvereni, sami smo razpolagali s svojim ozemljem, bili smo gospodar na svoji zemlji, zgodilo se je po najbolj drznih pričakovanjih in ni bilo povratka nazaj«, je povedal Janez Janša.

V pogovoru se je predsednik vlade dotaknil tudi svojega vstopa v politiko. Ta se je zgodil po aretaciji, ki sta jo izpeljala Frumen in Isajlović in takrat ni bilo več povratka. Kljub dolgemu udejstvovanju v politiki se Janša tudi zaveda: »Ločnica v slovenski politi v zadnjih desetletjih ni ločnica med Kučanom in Janšo ampak je ločnica med tistimi, ki nam je bila slovenska osamosvojitev intimna opcija in tistimi, ki jim slovenska osamosvojitev ni bila intimna opcija. In ta spopad za intimno opcijo in kasneje interpretacijo, se vleče še danes. Vsebinsko je to razlika med Majniško deklaracijo in Temeljno listino«.

M.I.