Pravobranilka: Slovenija kršila evropsko pravo glede nedotakljivosti arhivov ECB; NEURADNO; Slovenija naj bi izgubila tožbo proti EK v primeru terana! Bo Dejan Židan, ki je bil glavni pobudnik te tožbe, za to odgovarjal?

“Slovenija kršila evropsko pravo glede ECB”

Slovenija je z zasegom dokumentov Evropske centralne banke (ECB) v kriminalistični preiskavi v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013 kršila protokol 7 o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU, ki zagotavlja nedotakljivost arhivov ECB, je presodila generalna pravobranilka Juliane Kokott.

Sodišče EU je danes v Luksemburgu objavilo mnenje generalne pravobranilke v primeru tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016, povezano s sanacijo bank konec leta 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank. Mnenje za sodišče ni zavezujoče.

Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, slovenskim organom očita, da so z obsežno hišno preiskavo in zasegom v prostorih Banke Slovenije brez dovoljenja ECB kršili nedotakljivost arhivov ECB, ki jo zagotavlja protokol o privilegijih in imunitetah EU. Slovenski organi sicer menijo, da je ta očitek nedopusten poseg v povsem nacionalni predkazenski postopek.

Poleg tega komisija v tožbi ugotavlja tudi kršenje dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru preiskave v Banki Slovenije julija 2016, ker da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4 pogodbe o EU. Slovenska stran zavrača tudi ta očitek.

Pravobranilka v sklepnih predlogih na 21 straneh podpre oba očitka komisije, ki se sicer prekrivata. Ugotavlja, da Slovenija s tem, ko so slovenski organi kazenskega pregona zasegli komunikacijo in elektronsko dokumentacijo v prostorih Banke Slovenije, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča, ni izpolnila obveznosti iz členov 2 in 22 v povezavi s členom 18 protokola 7 o privilegijih in imunitetah EU.

Izpostavlja tudi, da Slovenija s tem, ko po zasegu ECB ni niti omogočila opredelitve dokumentov, povezanih z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, niti utemeljila, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti vrnila preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB, ni izpolnila obveznosti iz člena 18 protokola 7.

Protokol v svojem prvem členu določa, da so prostori in stavbe unije nedotakljivi, da se ne smejo preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti ter da nepremičnine in premoženje unije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja sodišča. Člen 2 protokola določa, da so arhivi unije nedotakljivi. Člen 22 določa, da se protokol uporablja tudi za ECB.

Člen 18 protokola pa določa, da institucije unije sodelujejo s pristojnimi organi članic pri uporabi tega protokola. Člen 18 tako tudi konkretizira načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4 pogodbe EU, pojasnjuje pravobranilka v sklepnih predlogih.

Sloveniji se naloži plačilo stroškov, ECB nosi svoje stroške, še piše v sklepnih predlogih. Bistvo predlogov je v nemščini prebral generalni pravobranilec iz Irske Gerard William Hogan.

“Sodišče mora v obravnavani zadevi razrešiti razmerje napetosti, v katerem sta lahko interes unije za ohranitev delovanja in neodvisnosti ECB ter interes članic unije za učinkovitost njihovih ukrepov kazenskega pregona,” pojasni pravobranilka bistvo primera, ki je pomemben presedan.

Pravni postopek proti Sloveniji namreč odpira pomembno vprašanje glede interakcije med nacionalnimi oblastmi in institucijami unije. Protokol o privilegijih in imunitetah je redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako članicam in institucijam zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov unije, in kako je to pravilo treba uporabljati, so pred časom izpostavili v komisiji.

Slovenskih predstavnikov na kratkem branju sklepnih predlogov danes v Luksemburgu ni bilo. Slovenska zastopnica Katja Rejec Longar je sicer junijsko ustno obravnavo primera ocenila kot zelo pozitivno, saj da so bila vprašanja sodišča izjemno naklonjena slovenskim argumentom.

Ali sodba sploh bo, sicer ni jasno. Čeprav je Slovenija doslej vse očitke zavračala, je namreč le nekaj dni pred junijsko obravnavo odjeknila novica, da se je premier Janez Janša v pismu predsednici komisije Ursuli von der Leyen pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi. Von der Leynova je v odgovoru potrdila pripravljenost na dialog.

Premier Janša je nato julija povedal, da bi poskus dogovora za umik tožbe lahko okvirno pomenil to, da bi predstavniki ECB prišli v Slovenijo in povedali, kaj od zaseženega gradiva je arhiv ECB, slovenski organi pa bi se morali s tem strinjati. Pogovori med komisijo in Slovenijo naj bi po njegovih besedah potekali do jeseni.

Na sodišču pravijo, da informacij glede morebitnega umika tožbe nimajo in da se je treba z vprašanji obrniti na komisijo, kjer pa so za zdaj povedali, da od izmenjave pisem ni svežih informacij in da čakajo na mnenje, ki ga trenutno še preučujejo. Tudi na slovenski strani je neuradno slišati, da ni premikov glede vprašanja odstopa od tožbe. Umik tožbe je sicer mogoč vse do izreka sodbe, ki se pričakuje konec leta.

Pogovori z Evropsko komisijo glede tožbe proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije še naprej potekajo, so za STA pojasnili v kabinetu predsednika vlade. Mnenja pravobranilke na Sodišču EU, da je Slovenija kršila evropsko pravo, pa ob tem niso komentirali.

Je pa predsednik vlade Janez Janša na twitterju ob tej današnji novici zapisal: “Zloraba @policija_si v režiji @strankaSD za obračun z guvernerjem Jazbecem se akterjem ni izšla. Žal pa takšne zlorabe na koncu vržejo slabo luč na celo državo.”

Odločitev sodišča glede terana naj bi bila neugodna

Pomemben mejnik pa bo 9. septembra sledil v zgodbi o tožbi Slovenije proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Splošno sodišče EU bo namreč sporočilo svojo odločitev. No, po naših neuradnih informacijah, je Slovenija tudi v tem primeru potegnila kratko.

To rdeče vino, ki na kraških tleh raste iz trte refošk, je le eden od kamnov spotike v odnosih med Slovenijo in Hrvaško v zadnjih letih, a v tem primeru je pripeljal do pravnega spora med Slovenijo in komisijo.

Hrvaška ime teran uporablja za trto oz. grozdje v hrvaškem delu Istre, slovenski strokovnjaki in vinarji pa trdijo, da gre le za različico refoška in da je hrvaško vino teran dejansko večinoma pridelano iz refoška.

Spor o teranu je izbruhnil aprila 2013. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška, ki takrat še ni bila članica unije, protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, a ta po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave. Ker dogovora med državama ni bilo, so v komisiji nato leta 2017 začeli postopke za podelitev posebne izjeme Hrvaški.

Sprejela je delegirani akt, ki je začel veljati sredi omenjenega leta in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, ta akt spodbija in je 15. septembra 2017 proti komisiji vložila tožbo na Splošno sodišče EU. Meni namreč, da je podeljena izjema Hrvaški nezakonita in zavajajoča za potrošnike, ob tem pa povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana.

Slovenija je že med sprejemanjem izpodbijanega akta izpostavila številne pomisleke glede postopka sprejemanja, tudi netransparentnost in pristranskost komisije, ter pri tem izpostavljala, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času pogajanj Hrvaške za vstop v EU. V javnosti so se pojavljali tudi očitki o tem, da je komisija podlegla hrvaškemu lobiranju.

V Evropski komisiji pa so vseskozi poudarjali, da delujejo v skladu z zakonodajo EU, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino ter da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov. Ob tem so izpostavljali, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.

Na sodbe Splošnega sodišča EU je sicer mogoča pritožba na Sodišče EU. V primeru, da bo Slovenija tožbo dokončno dobila, pa bi po neuradnih informacijah država lahko šla tudi v novo tožbo za denarne kazni zaradi kršitve prava EU.

A po naših neuradnih informacijah je Slovenija tožbo izgubila. In kdo bo za to odgovarjal­? V prvi vrsti bi moral takratni minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je v tem primeru ravnal malomarno in neodgovorno. Stroške za to pa bomo spet morali nositi slovenski davkoplačevalci. Sedanja vlada pa bo morala reševati napake prejšnjih nesposobnih levičarskih vlad.

Poslancu SD Dejanu Židanu smo zato že poslali vprašanja glede tega…

Avtor M.B., članek je bil prvotno objavljen tukaj.