Celje 16. september 2020 – Tudi Slovenija bo tako kot druge evropske države kmalu “zakorakala” v naslednjo finančno perspektivo 2021 – 2027. V tej perspektivi se obljubljajo prenekatere spremembe tudi v skupni kmetijski politiki in ker je kmetijstvo pri nas zelo pomembno smo se v našem uredništvo pogovarjali s podpredsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in predsednikom perutninske zaduge Pivka Marjanom Golavškom. Naš tokratni sogovornik bo 4. oktobra 2020 kandidiral tudi na volitvah za organe KGZS, zato je to tudi primeren trenutek, da smo se dotaknili njegovega dosedanjega dela in nadaljnje vizije.
Se lahko na začetku najinega pogovora našim bralcem predstavite z nekaj kratkimi besedami, ki opisujejo vaš značaj, delo in kraje iz katerih prihajate?
Sem Marjan Golavšek, kmetovalec iz Matk, prav tako pa podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in predsednik perutninarske zadruge Pivka ter občinski svetnik v občini Prebold, poklicno se ukvarjam z rejo piščancev in pridelavo zelja in bučnega olja.
V zadnjem štiriletnem obdobju ste bili med drugim tudi podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), zato me zanima, če nam lahko pobliže predstavite kaj za kmeta v Sloveniji pomeni KGZS?
KGZS je največja nevladna organizacija, ki zastopa in uveljavlja interese kmetov in lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč. Zbornica je sogovornik vladi in posameznim ministrstvom predvsem pri sprejemanju zakonodaje katera vpliva na delo in življenje na področju kmetijstva in varstva okolja. Poleg tega v okviru zbornice deluje svetovalna služba katera pomaga in svetuje kmetom pri njihovem delu. Brez zbornice bi zelo težko uveljavljali interese in potrebe slovenskega kmeta in podeželja.
V tem času se počasi izteka skupna kmetijska politika Evropske unije (EU) 2014-2020 zato me na tem mestu zanima kako ste vi videli izvajanje zadnje perspektive skupne kmetijske politike kot kmet in kot podpredsednik KGZS-ja?
Moja ocena je, da je bilo to programsko obdobje dokaj uspešno, seveda je vedno mogoče narediti kakšno stvar bolje. V tem obdobju je bilo veliko ukrepov in razpisov predvsem za mlade kar je spodbudilo k prevzemu kmetij in je izboljšalo perspektivo slovenskih kmetij. Žal pa so bili po mojem mnenju ukrepi preveč razdrobljeni, kar posledično pomeni več birokracije.
Kot podpredsednik KGZS ste bili vseskozi »vpeti« in seznanjeni kaj se dogaja na področju priprave nove skupne kmetijske politike 2021-2027, zato me zanima kakšen vpliv je imela KGZS na snovanje nove skupne kmetijske politike?
Predstavniki zbornic in njeni organi smo bili vseskozi seznanjeni s predlogi in stališči ministrstva, poleg tega smo podajali tudi naša stališča in stališča naših članov. Precej oziroma nekaj naših predlogov in pobud je bilo upoštevanih, žal pa marsikateri predlog, ki je bil po našem mnenju dober ni bil upoštevan.
V kakšni vlogi vidite KZGS v izvajanju nove kmetijske politike, če vemo, da se na tem področju pripravlja nekaj sprememb, ki se jih bova dotaknila v nadaljevanju?
Tu je zelo pomembna vloga kmetijske svetovalne službe katera bo morala kmetovalce najprej seznaniti s premembami in v nadaljevanju pomagati pri izvedbi predvidenih ukrepov. Zbornica pa bo na podlagi ugotovitev in predlogov neposredno od kmetov poskušala uveljaviti morebitne potrebne spremembe.
Na začetku ste že omenili, da tudi sami kmetujete zato me zanima kaj za vas kot kmeta pomeni nova skupna kmetijska politika in kje vidite izboljšave ali pa tudi slabosti v primerjavi z obdobjem 2014-2020?
Večina nas kmetov si ne želi prejemati subvencije oziroma bolje rečeno spodbud katere so nam velikokrat očitane, da jih neupravičeno prejemamo. Kmetje kot pridelovalci hrane želimo le primerno plačilo za svoje pridelke in izdelke. Ker pa smo del skupne evropske kmetijske politike so pač subvencije in ukrepi v okviru EU naša realnost. Zato pa tako jaz kot tudi drugi kmetje poskušamo iz nabora možnih ukrepov izluščiti tiste, ki so primerni za naše kmetije.
V primerjavi s preteklim obdobjem se mi zdi, da je način, da bodo države same uvajale ukrepe s katerimi bodo dosegale zastavljene cilje skupne politike zelo dober in bo za naše kmetijstvo, ki ima veliko specifik veliko bolj sprejemljiv.
Kakšen je vaš pogled glede sprememb, ki jih nova perspektiva 2021-2027 na splošno prinaša za slovenskega kmeta in ali ste mnenja, da bo po izteku tega obdobja kmet v Sloveniji imel boljši ekonomski, podjetniški in družbeno-politični položaj kot ga ima danes?
Kot je zastavljena bo bolj prilagojena izzivom, s katerimi se srečuje kmetijstvo in bo enostavnejša ter še bolj prilagojena potrebam nam Tak način se mi zdi da je dosti boljši kot je bilo v preteklem programskem obdobju. Žal ne verjamem, da bo to za kmeta imelo boljši ekonomski, podjetniški in družbeno-politični položaj kot ga ima danes. Predvsem na ekonomskem delu je tu še precej drugih dejavnikov, ki precej izničijo podpore, ki jih dobimo.
Nam lahko poveste kaj za slovenskega kmeta pomeni, da bo nova skupna kmetijska politika dala večji poudarek na rezultate ter smiselnost ukrepov in ne več toliko na izpolnjevanju pravil kot je bilo to v praksi sedaj?
To pomeni, da bodo podpore deležni tisti, ki se s kmetijstvom dejansko ukvarjajo, za kar se v zbornici zavzemamo že vrsto let in je tudi edino pravilno.
Kakšne prednosti prinaša tudi dejstvo, da bodo z novo skupno kmetijsko politiko države članice v večji meri same odločale kako najbolje izpolniti skupne cilje, saj kot vemo sedaj temu ni bilo tako? Kaj to v praksi pomeni tako za slovenskega kmeta kot tudi potrošnika?
Na tak način bomo lahko podpirali tiste panoge in proizvodnjo v kateri smo nizko samooskrbni in tiste, ki so zaradi naravnih danosti ali ovir težko ekonomsko donosne. Posledično bo naš potrošnik imel možnost priti do kvalitetne in varne domače hrane.
Ste mnenja, da bo EU z novo perspektivo 2021-2027 dosegla večjo prehransko varnost, izboljšanje položaja kmeta v prehranski verigi in izboljšanje pogojev za mlade kmete, ki bodo oživljali podeželje?
Cilji so takšni, upam in verjamem, da nam bo s preudarnostjo in s strpnostjo drug do drugega to uspelo.
Kako pomembna se vam zdi predvsem za Slovenijo težnja k višji podpori na hektar za male in srednje kmete, če vemo, da so slovenske kmetije v primerjavi z evropskimi državami bistveno manjše?
Mislim, da višje podpore na hektar lahko prispevajo k temu, da se bo dohodek na kmetijah vsaj malce izboljšal in bo spodbudil k proizvodnji in večji samooskrbi. Morda pa bo h kmetovanju spodbudil tudi tiste, ki so v preteklosti že opustili kmetovanje.
V najinem pogovoru bi se dotaknila še financ: predlog Komisije je v maju 2018 predvideval 5-odstotno zvišanje sredstev za skupno kmetijsko politiko v obdobju 2021-2027, v nadaljevanju je predlog EP predvideval 22-odstotno zvišanje sredstev (november 2018) in nazadnje je predlog predsedstva Sveta iz februarja 2020 predvideval zvišanje sredstev v višini 1-odstotka. Kljub temu je Sloveniji uspelo v mesecu juniju 2020 izpogajati več sredstev za skupno kmetijsko politiko kot je bilo predlagano maja 2018 in sicer 1,8 milijona evrov v tekočih cenah. Kaj to pomeni za slovenskega kmeta?
Vsekakor je to zelo pohvalno in spodbudno, da je našim pogajalcem to uspelo, sedaj je na nas, da ta sredstva pametno izkoristimo predvsem v dobro tistega ki prideluje ne pa za morebitno birokracijo.
Za konec bi vas prosila, če lahko mladim in malo manj mladim, ki zavzeto kmetujejo namenite nekaj besed zakaj se splača vztrajati pri kmetovanju tudi zaradi naslednjega obdobja skupne kmetijske politike?
Poklic kmeta in kmetovanje je bilo vedno zahtevno in nehvaležno, tako je tudi danes, a generacije so skupaj ustvarile za slovenske razmere primerne kmetije na katerih se da preživeti sebe in svoje družine. V pomoč so tudi določene spodbude katere je potrebno izkoristiti, poleg tega pa s svojim delom izvajamo svoje poslanstvo, da skrbimo za prehrano slovenskih državljanov.
Za pogovor se vam gospod Marjan Golavšek lepo zahvaljujem in vam želim veliko uspeha na prihajajočih volitvah v organe KGZS ter nadaljnjem kmetovanju in področjih, ki zapolnjujejo vaš vsakdanjik.
Hvala za pogovor, dovolite pa mi, da vaše bralce, ki so člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije povabim na volitve, katere bodo potekale v nedeljo 4.oktobra, našo listo društvo forum za kmetijstvo in podeželje SDS najdete za svet KGZS pod za poredno številko 2. za svet območne enote pa pod številko 3.
M.I.
