Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo, v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem, Univerzo v Novi Gorici, s Študentsko organizacijo Slovenije, s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v Sloveniji in z Visokošolskim sindikatom Slovenije, pripravili smernice za zimski semester študijskega leta 2020/21.
Smernice so pripomoček visokošolskim zavodom za lažjo in konsistentno organizacijo dela v trenutnih epidemioloških razmerah.
Vsi, ki smo sodelovali pri pripravi smernic, v študijskem letu 2020/21 pričakujemo kakovostno izvedbo študijske dejavnosti v skladu z akreditiranimi študijskimi programi. Osnovno izhodišče v zimskem semestru je izvedba študijskega procesa na fakultetah v vseh primerih, kjer se aktivnosti lahko izvedejo varno ob upoštevanju priporočil NIJZ. Kadar to ni izvedljivo, se priporoča kombinirano izvedbo študijske dejavnosti (hibridni model), izvedbo na daljavo pa le v izjemnih oziroma utemeljenih primerih.
Načini izvedbe semestra
Pri izvedbi študijskih programov v prostorih fakultet naj imajo prednost tisti deli učnih enot, pri katerih sodelujejo manjše skupine študentk in študentov in kjer prostorske kapacitete zagotavljajo pogoje za varno izvedbo v skladu s priporočili.
Hibridni model pomeni kombinirano izvedbo študijske dejavnosti z izvedbo ‘v živo’ in z izvajanjem na daljavo. Kjer je ob upoštevanju priporočil NIJZ mogoče organizirati študijsko dejavnost ‘v živo’, delitve skupin niso potrebne. V ostalih primerih se študentkam in študentom, ki se zaradi prostorskih omejitev v predavalnici ali zaradi osebnih zdravstvenih omejitev ali zaradi karantene oz. drugih z novim koronavirusom povezanih razlogov predavanj ne morejo udeležiti ‘v živo’, omogoči dostop (spremljanje in sodelovanje) na daljavo.
Prehod na študij na daljavo se izvede zgolj, kadar načrtovana izvedba ‘v živo’ ali kombinirana izvedba nista mogoči in kadar vodstvo visokošolskega zavoda presodi, da je takšna prilagoditev izvedbe potrebna in pedagoško ustrezna.
Smernice vključujejo NIJZ priporočila tudi za ostale oblike študija. Za čim bolj nemoten potek študijskega procesa je pomembno dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov. Smernice se bodo na spletnih straneh ministrstva in NIJZ posodabljale glede na epidemiološke razmere v Republiki Sloveniji.
Izjave predstavnikov deležnikov visokošolskega prostora
Prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani: »Veseli me, da smo vsi deležniki uspešno uskladili Smernice za izvedbo zimskega semestra novega študijskega leta 2020/21. Za članicami Univerze v Ljubljani je daljše obdobje priprav na izvedbo študijskega procesa ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Pomembno je osnovno izhodišče, ki je v tem, da se študenti vrnejo na fakultete in akademije ter da izvajamo študijski proces »v živo« ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, kar zajema tudi varnostne razdalje in prostorske omejitve. Kjer tega ne bomo mogli zagotoviti v celoti, bomo uporabili hibridni sistem. V ta namen bomo predavalnice opremili z ustrezno avdio-vizualno opremo, pri kritju tovrstnih dodanih stroškov pa pričakujemo pomoč ministrstva. Z usklajenimi smernicami v danih epidemioloških pogojih zagotavljamo optimalno izvedbo študijskega procesa glede kakovosti in hkrati ustrezne pogoje za preprečevanje širjenja okužbe med študenti in zaposlenimi. Vsem študentom in zaposlenim želim uspešen začetek študijskega leta v novih, spremenjenih pogojih.«
Prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru: »Na Univerzi v Mariboru skrbimo za ustrezno organizacijo pedagoškega procesa ob strogem upoštevanju vseh odlokov Vlade RS in priporočil ter navodil NIJZ. Že v času poletnih dopustov smo naslovili prošnjo na MIZŠ za skupen pristop in pripravo ustreznih navodil ter smernic za izobraževalni proces v študijskem letu 2020/2021. Izpostavljamo, da je pri organizaciji študijskega procesa potrebno upoštevati tako vsa pravila kot infrastrukturne možnosti, ki jih ima posamezna inštitucija na področju izobraževanja. S strani pristojnih inštitucij smo v začetku tega tedna uskladili smernice za izvedbo študijskih dejavnosti v zimskem semestru 2020/21, ki jih bomo na Univerzi v Mariboru implementirali v navodila članicam za organizacijo študijskega procesa in seveda z njimi seznanili vse deležnike, tako študente, zaposlene kot zunanje sodelavce, ki pristopajo v stavbe Univerze v Mariboru. Prva skrb na Univerzi v Mariboru je zdravje tako študentov, kot zaposlenih, prav tako pa tudi kakovostna izvedba akreditiranih študijskih programov, zato si bomo pri tem prizadevali, da bomo v čim večji meri študijski proces izvajali v prostorih Univerze v Mariboru ter tako postopoma, kot bo mogoče, akademsko življenje vračali v običajne tirnice.«
Prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem: »V trenutnih razmerah je varnost študentov in zaposlenih naša prva skupna skrb. Zato vsi akterji stalno iščemo najoptimalnejše rešitve in tehtamo različne možnosti ter iščemo pravo ravnovesje med varnostjo vseh, kakovostjo izobraževanja in raziskovanja, varovanjem osebnih podatkov in zagotavljanjem enakega dostopa ter enakih pravic vsem. Vsi skupaj si želimo čimprejšnjega povratka v običajne razmere, ko bomo lahko spet sprejeli vse študente v predavalnice, laboratorije in specializirane predavalnice istočasno, ko ne bomo omejevali zadrževanja v naših prostorih in bomo lahko ponovno v polnosti živeli akademski in študentski utrip. Do takrat pa bo potrebno naše delo prilagajati. In verjamemo, da dogovorjene smernice trenutno predstavljajo zadovoljivo začasno prilagoditev in s tem najboljši možen kompromis med vsemi različnimi in obstoječimi pravicami.«
Prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici: »UNG podpira smernice za izvedbo študijskih dejavnosti v zimskem semestru 2020/21, ki sta jih pripravila MIZŠ in NIJZ. Bomo pa na UNG, glede na dosedanje pozitivne izkušnje in za zagotavljanje čimbolj kakovostnega, dostopnega in vključujočega pedagoškega procesa, v času trajanja ukrepov izvajali pedagoške dejavnosti v “hibridni” obliki. Na UNG bo tak način poučevanja potekal v obliki predavanj v živo v predavalnici, s sočasnim predvajanjem predavanj (zvok, slika, prosojnice, tabla) preko internetnih povezav. To je edini način, ki omogoča udeležbo na predavanjih tudi študentom, ki iz različnih razlogov ne morejo sodelovati na klasičnih predavanjih v predavalnici, kar smo sicer že zagotavljali tudi pred pandemijo.«
Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije: “ŠOS je v preteklih tednih intenzivno sodeloval pri pripravi Smernic za izvedbo študijske dejavnosti v prihajajočem zimskem semestru. Glede na izkušnje ob izvajanju študija na daljavo v preteklem študijskem letu smo zagovarjali izvedbo študijskih aktivnosti v živo, kjer je mogoče upoštevati smernice, ki jih je podal NIJZ. Kakovost študija in pridobljeno znanje sta namreč neprimerljivo večja ob izvajanju študija v živo. Študij po bolonjski reformi je tako ali tako že organiziran na način, da študente usmerja k samostojnemu delu in študiju, kontaktne ure (predavanja, seminarji in vaje) so minimizirane. Veseli nas, da so v končnem besedilu smernic upoštevani vsi predlogi, ki smo jih študenti tekom usklajevanja predali MIZŠ. Študente pa še naprej spodbujamo k upoštevanju priporočil, podanih s strani NIJZ in MIZŠ.”
Branimir Štrukelj, predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije: »Za SVIZ je bistvenega pomena, da se vsi socialni partnerji zavzemamo, da je v usmeritvah jasno zapisano, da ima prednost izvedba študijskega procesa v živo, če je ob tem le mogoče zagotoviti upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Končne smernice so, glede na to, da so razmere trenutno nepredvidljive, spisane ustrezno, v njih pa je upoštevano, kar smo se dogovorili v delovni skupini. SVIZ se v skladu s tem pridružuje skupni izjavi.«
Prof. dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije: »Prav se nam zdi, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdal usmeritve oz. priporočila, ki javnim univerzam nudijo poenoten okvir za izvedbo študija, podobno kot je to urejeno za osnovne in srednje šole. Menimo namreč, da prilagajanje oblik študija posebnim razmeram tudi na najvišji ravni izobraževanja ne more biti v celoti prepuščeno posameznim univerzam, fakultetam in celo oddelkom, med drugim zato, ker ustanove in njihove enote ne morejo prevzeti vse odgovornosti za odločitve, ki zadevajo zdravstveno varnost celotnega prebivalstva. Okvir se nam zdi povsem zadosten in lahko nadomesti natančnejša navodila na nižjih ravneh izobraževanja, saj lahko v konkretnih situacijah za zdravje udeležencev študijskega procesa poskrbijo zgolj ti udeleženci sami, in sicer z odgovornim ravnanjem. Predvsem smo zadovoljni, da usmeritve zdravstveni vidik dopolnjujejo s specifičnimi pedagoškimi potrebami, pri čemer dajejo absolutno prednost izvedbi v živo, ki je predvidena tudi z akreditiranimi študijskimi programi. Kombiniranje žive in online izvedbe, ki bo v primeru slabših epidemioloških razmer ponekod morda nujno, že pomeni začasno prilagoditev, ki s seboj prinaša številne logistične zaplete in stroške. Izvedba zgolj v virtualni obliki pa je po teh smernicah upravičena samo v res utemeljenih posebnih primerih. Živi stik med udeleženci študija ima s pedagoškega stališča nenadomestljive prednosti. Poleg tega je pomembna naloga in odgovornost javne univerze, da goji živo akademsko skupnost.«
