Z novim šolskim letom 2020 / 2021 se je v šole »vrnila« tudi Shema šolskega sadja in zelenjave ter mleka.
Šolska shema je ukrep Skupne kmetijske politike EU, katere namen je povečati porabo sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov pri otrocih in mladostnikih, ter s spremljevalnimi izobraževalnimi ukrepi na temo kmetijstva, zdravega prehranjevanja, kratkih verig, ekološkega kmetovanja, trajnostne pridelave in preprečevanja zavržkov hrane izboljšati njihove prehranske navade. Vsaka država članica izvaja šolsko shemo na osnovi svoje 6-letne strategije School scheme by country | European Commission.
V šolsko shemo v Sloveniji je vključenih skoraj 90 % osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Podatki spremljanja šolske sheme kažejo, da šole v šolski shemi letno razdelijo otrokom približno 500 ton svežega in 6 ton suhega sadja ter 20 ton sveže in 2 toni predelane zelenjave (kislo zelje in repa), 192.000 litrov mleka ter 42.000 litrov mlečnih izdelkov (jogurt, kefir, kislo mleko, pinjenec, skuta – vse brez dodatkov). Sadje in zelenjava se v povprečju razdeljujeta 1-krat tedensko, mleko in mlečni izdelki pa 3-krat mesečno. Pomoč na otroka na šolsko leto znaša približno 6 evrov za sadje in zelenjavo ter približno 4 evre za mleko in mlečne izdelke. Povečuje se tudi nabava sadja in zelenjave od lokalnih pridelovalcev: približno 41% dobaviteljev sadja in zelenjave so kmetje in zadruge, pri mleku in mlečnih izdelkih pa 50%. Ekološko sadje in zelenjava znašata približno 14%, ekološko mleko in mlečni izdelki pa 27%. Letno se za šolsko shemo porabi približno 1.400.000 evrov, od tega približno 1.000.000 evrov iz sredstev EU, približno 400.000 evrov pa prispeva Slovenija.
Šole lahko, v skladu s seznamom upravičenih proizvodov v 6-letni strategiji, otrokom brezplačno kot dodatni obrok razdeljujejo več vrst svežega sadja (21 vrst) ter zelenjave (22 vrst), od tega se največ razdeli jabolk, sledijo hruške, mandarine, jagode, kaki in češnje, pa tudi orehi in lešniki. Pri zelenjavi prednjači korenje, sledijo paradižnik, paprika in redkvice ter kumare in zelje. Poleg svežega sadja in zelenjave se v manjšem obsegu razdeljujeta tudi kislo zelje in repa ter suho sadje.
V okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov v okviru šole v naravi v domovih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) učenci pri izobraževalnih malicah, degustacijah, kuharskih delavnicah in podobno, poleg sadja in zelenjave poskušajo tudi oljčno olje (33 litrov) in bučno olje (24 litrov), med (44 litrov) in sir (133 kg).
Lansko šolsko leto 2019/2020 je bilo zaradi epidemije covid-19 omejeno tudi za šolsko shemo. Po (delni) vrnitvi otrok nazaj v šole 18. maja letos so se šole morale prilagoditi posebnim higienskim priporočilom glede prehranjevanja, kar je od osebja zahtevalo več dodatnega dela. Kljub temu je velika večina šol zmogla nadaljevati šolsko shemo, celo povečala je pogostost razdeljevanja šolskega sadja in zelenjave ter mleka, več je bilo jagod, češenj in jagodičja. Zato je bil izkoristek finančne pomoči dober – 83%, podatki o količinah, dobaviteljih ter vrstah sadja in zelenjave ter mlečnih izdelkov pa bodo znani decembra. Zaradi epidemije covid-19 ni bilo možno izvesti usposabljanja za učitelje o šolskih vrtovih, pestre dejavnosti šolske sheme v šoli v naravi v CŠOD pa so se zaključile z razglasitvijo epidemije 13. marca.
V okviru vrednotenja učinkov šolske sheme, ki ga izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), bomo v tem šolskem letu spremljali tudi vpliv posebnih razmer zaradi covid-19 na prehrano in zdravje otrok, za katere je že bilo ugotovljeno, da že kažejo negativne posledice pri otrocih in mladostnikih. Zaradi namena in pozitivnih učinkov šolske sheme na zdravje otrok je le-ta v teh časih še bolj pomembna.
