»Krovna strategija cepljenja proti covid-19 sledi trem ciljem: zmanjšati umrljivost, hospitaliziranost in ogroženost najbolj izpostavljenih skupin virusu SARS-CoV-2. Na ministrstvu ne razmišljamo o obveznem cepljenju proti covid-19, bo pa pomemben del strategije tudi komunikacijski načrt za dvig osveščenosti o pomenu cepljenja za zagon gospodarstva in nemotenega delovanja šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe,« je ob pripravi poudaril minister Tomaž Gantar.
Strategija za cepljenje poti covid-19
Strategija za cepljenje poti covid-19 bo pripravljena po zgledu strategije cepljenja, ki jo je pripravila Evropska komisija. Na srečanju Delovne skupine za pripravo nacionalne strategije proti covid-19 so bile podrobneje opredeljene teme in določeni njihovi nosilci. Med pomembnejšimi temami so distribucija, shranjevanje in logistika cepiv proti covid-19 ter razdeljevanje samih cepiv, od organizacije cepljenj do izvajanje samega cepljenja. V strategiji bo za kritje vseh stroškov povezanih s cepljenjem proti koronavirusni bolezni opredeljena finančna struktura, sredstva pa bodo zagotovljena v Proračunu Republike Slovenije. Poleg komunikacije s strokovno in širšo javnostjo bo v strategiji opredeljeno tudi usposabljanje timov, ki bodo zadolženi za cepljenje (vsaka platforma cepiv ima svoje zahteve in za izvajanje cepljenja se bo potrebno usposobiti). Zelo pomembne teme v strategiji bodo tudi spremljanje precepljenosti populacije, nadzor nad učinkovitostjo in varnostjo cepiva ter izmenjava podatkov, informacij in izkušenj s cepivi in cepljenjem na ravni Evropske unije in širše, saj je pandemija ohromila življenje na območju celotne Evropske unije. Krovna strategija cepljenja proti covid-19 bo pripravljena najpozneje v roku treh tednov in bo fleksibilna. Z vsakim novim cepivom, ki bo dobilo dovoljenje za promet, se bo strategija dopolnila na izvedbeni ravni oziroma bo omogočala vključevanje izboljšav, ki jih bo prinesel nadaljnji razvoj cepiv proti covid-19.
Izvedbene strategije cepljenja proti covid-19
Krovna strategija cepljenja proti novi koronavirusni bolezni se bo v nadaljevanju delila na tri podskupine. Za vsako od platform cepiv bodo pogoji distribucije, shranjevanja in tudi priprave samega cepiva za cepljenje drugačni.
Najbolj zahtevna je temperatura shranjevanja pri enem od mRNA cepiv, pri katerem bo potrebno v času distribucije in shranjevanja, od mesta proizvodnje do prevzema in do dne cepljenja zagotavljati temperaturo – 80°C, da cepivo ohrani kvaliteto, kakovost in učinkovitost. To je novost in predstavlja logističen zalogaj za vse države članice Evropske unije. Evropska komisija je s proizvajalcem omenjenega cepiva dosegla dogovor, da bo vsem državam članicam na prevzemna mesta, ki bodo znana vnaprej, dostavil cepivo v transportnih kartonih s suhim ledom, ki bo ohranjalo in vzdrževalo zahtevano temperaturo. S proizvajalcem smo že imeli na prvi delovni sestanek, ki je bil namenjen razjasnitvi tehničnih specifikacij, torej kaj lahko proizvajalec zagotovi do prevzema cepiva in svetuje, kako ravnati naprej in pravilno rokovati s cepivom do samega cepljenja. V Sloveniji smo tudi že predvideli prevzemno mesto za prvo količino nabavljenih cepiv. Ena od slovenskih bolnišnic ima zamrzovalno omaro, ki zagotavlja pogoje ustrezne shranjevanja pri – 80°C. Seveda pa je naloga delovne skupine, da glede na analize določi število cepilnih centrov, kamor bodo cepiva dostavljena in kjer se bodo hranila do same izvedbe cepljenja. Cepilni centri bodo regijsko enakovredno razporejeni in toliko, kot bo določenih cepilnih centrov, toliko manjših hladilnih zamrzovalnih naprav bo potrebno zagotoviti ter seveda tudi transportnih kartonov, da bo cepivo do mesta cepljenja ohranilo kakovost, učinkovitost in varnost.
Za vektorska cepiva se predvideva, da bo možna distribucija in shranjevanje med 2 °C in 8 °C, kar bo bistveno olajšalo celotno logistiko, pripravo na cepljenje in cepljenje samo.
Prioritetne liste
Predlog prioritetne liste je v svoji strategiji pripravila Evropska komisija in države članice bomo v največji možni meri sledile tem usmeritvam v nacionalnih strategijah cepljenja. Prvi, ki so v naših mislih, so domovi starejših občanov, osebe, starejše od 60 let s kroničnimi boleznimi, delavci zaposleni v zdravstvu, ter zaposleni v kritični infrastrukturi.
Prioritetna lista se bo pripravljala kaskadno, pri tem pa bomo upoštevali nianse oziroma indikacije zdravil, ki bodo znane po pridobitvi dovoljenja za promet v Evropski uniji in glede na zastavljene cilje v strategiji cepljenja. Prvi cilj strategije cepljenja je zmanjšati umrljivost zaradi nove koronavirusne bolezni, drugi cilj je zmanjšati število hospitalizacij, se pravi zmanjšati težke zaplete zaradi nove koronavirusne bolezni in zagotoviti učinkovito delovanje zdravstvene dejavnosti, tretji pa zaščiti prebivalce, ki so najbolj izpostavljeni okužbam. Z uresničitvijo zastavljenih ciljev bomo lahko vzpostavili zagon gospodarstva, šolstva, kulture oziroma se vrnili v življenje, kot smo ga vajeni. Seznam prioritetnih skupin bomo pripravili tudi glede na količino cepiv, ki jih bomo dobili.
Postopna in transparentna dobava cepiv
Od vsakega proizvajalca cepiv proti covid-19, ki bo pridobil dovoljenje za promet, bodo dobivali cepiva proti covid-19 postopno, predvidoma v širih različnih zaporednih pošiljkah in sicer tako kot ostale države članice glede na delitveni ključ, ki je že znan.
Študije varnosti in učinkovitosti cepiv
Pri vseh proizvajalcih cepiv so bile narejene temeljite študije o učinkovitosti in varnosti na prostovoljcih, najprej na populaciji od 18 do 60 let, kasneje na populaciji nad 60 let. V klinične študije v tretji fazi so bili vključeni tudi bolniki s kroničnimi boleznimi, kar pomeni, da bo dovolj podatkov za vključevanje najbolj ranljivih skupin populacije ljudi, starejših od 60 let in bolnikov s kroničnimi boleznimi. Za študije cepiv proti covid-19 na populaciji otrok pa bo verjetno več znanega v naslednjem cepilnem obdobju, v letu 2021.
Precepljenost prebivalcev Slovenije in Evropske unije
Epidemiologi na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije so že poleti sporočili, da je potrebno za varen zagona gospodarstva in nemoteno delovanje vrtcev, šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe doseči 60 % precepljenost prebivalcev Evropske unije. Po napovedih proizvajalcev, s katerimi je Evropska komisija sklenila dogovor (s šestimi od sedmih proizvajalcev so bile pogodbe že sklenjene) pričakujejo, da bo zadostna količina cepiv dobavljena v prvi polovici leta 2021, kar pomeni, da bi lahko že v prvi polovici leta 2021 dosegli 60 % precepljenost.
Na ministrstvu za zdravje se zavedajo, da je potrebno za precepljenost prebivalcev narediti še veliko na ravni komunikacije. Pri pripravi komunikacije bo delovna skupina velik poudarek namenila družbeni odgovornosti, saj lahko le skupaj dosežemo ponoven zagon gospodarstva, odprtje vrtcev, šol in kulturnih ustanov in normalizacijo življenja. Odločitev za cepljene proti covid-19 bo prostovoljna, vsak posameznik se bo odločil, ali in kako bo zaščitil svoje zdravje kot tudi zdravje svoje družine, prijateljev, sosedov, znancev in sodelavcev. Delovna skupina je že določila nosilca, ki bo zadolžen za pripravo komunikacije na način, da bo vsak, ki bo imel kakršnokoli vprašanje povezano s cepljenjem dobil možnost vprašanje postaviti in seveda dobiti odgovor.
Varnost in učinkovitost cepiv
Na ravni Evropske unije in v vsaki državi članici bo posebna pozornost posvečena varnosti in učinkovitosti cepiv proti covid-19. S tem naj bi postopoma zmanjševali tudi strah in odpor pri tistih, ki so največji zagovorniki nasprotovanja cepljenju.
Skupno naročilo Evropske komisije, ki se mu je pridružila tudi Slovenija
Evropska komisija je v vsaki platformi cepiv proti covid-19 podpisala dogovor z najmanj dvema proizvajalcema obetavnih cepiv proti covid-19 z namenom konkurenčnosti, tako zaradi cene cepiva, kot zaradi interesa vlaganja v nadaljnji razvoj in raziskave. V kolikor bodo vsi proizvajalci obetavnih cepiv, s katerimi je Evropska unija že podpisala dogovor, dobili dovoljenje za promet, bo imela celotna Evropa več odmerkov cepiv, kot jih bo potrebovala. Do sedaj smo se vse države članice odločile, da bomo podpisale pogodbe o nabavi cepiv z vsemi proizvajalci cepiv proti covid-19, s katerimi je Evropska komisija sklenila dogovore. Države članice smo vse sprejele enake odločitve zaradi negotovosti glede tega, kateri od teh proizvajalcev bo uspel pridobiti dovoljenja za promet s svojim cepivom proti COVID-19 v EU.
