Minister Janez Cigler Kralj k delu na domu poziva ves čas od nastopa svojega mandata, saj gre za enega ključnih ukrepov za omejevanje širjenja Covid-19 znotraj delovnih okolij, ki pa hkrati ohranja delovne procese, tam kjer je to možno seveda. Od 1. 10. 2020 do vključno 25. 11. 2020 je pristojni inšpektorat za delo prejel 7953 obvestil delodajalcev o delu na domu.
Kot je minister Cigler Kralj že izpostavil, je ”ministrstvo v šestem proti korona paketu odgovorilo na pozive delodajalcev po poenostavitvi postopkov prijav zaposlenih v okviru obveščanja o nameravanem organiziranju dela na domu z elektronskim obrazcem”. Minister se za poenostavitev ureditve dela na domu zavzema v okviru svoje programske prioritete odzivnega trga dela.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (ministrstvo) vseskozi poziva delodajalce, da zaposlenim v čim večjem obsegu omogočijo delo na domu, saj se je z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu delavcev in za preprečevanje širjenj okužb, delo na domu izkazalo kot najbolj učinkovit ukrep. Na ta način se namreč preprečuje stike med opravljanjem delovnih nalog, v času malice, med prihodom na delo in odhodom z dela.
Ministrstvo je celovito informacijo o opravljanju dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu pripravilo v mesecu juniju, saj delo na domu predstavlja pomemben institut za naslavljanje trenutnih vsakodnevnih izzivov tako na strani delavca kot delodajalca. Pred tem je tudi bil pripravljen dokument s ključnimi informacijami in odgovori na pogosta vprašanja glede uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2, kjer so obravnavani vsi pomembni vidiki urejanja delovnega razmerja, tudi delo na domu. Povezava.
Pri delu na domu gre za institut, ki v svoji zasnovi delavcu omogoča lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, delodajalcu pa večjo fleksibilnost in lažjo organizacijo dela ob izrednih dogodkih, hkrati pa tudi pomemben način zmanjševanja možnosti okužbe z novim koronavirusom. Na tej povezavi so z namenom razjasnitve ključnih delovnopravnih dilem in dilem na področju varnosti in zdravja pri delu predstavljene najpomembnejše informacije potrebne pri organizaciji dela na domu.
Še posebej pa opozarjajo na to, da sistem urejanja delovnih razmerij delodajalcem omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma dela na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. Ta ureditev se ne nanaša le na čas, ko je razglašena epidemija, temveč tudi za okoliščine, ko je treba izvajati ukrepe zaradi preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19, a le za čas trajanja okoliščin. Povezava.
Skladno s predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu je delodajalec odgovoren za zagotavljanje varnega in zdravega dela delavcev. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu. Inšpektorat RS za delo (IRSD) se na prejete prijave glede intervencijske zakonodaje odziva prioritetno, poleg tega spoštovanje določb intervencijske zakonodaje oziroma ukrepov za zajezitev koronavirusa poostreno nadzoruje tudi pri izvajanju usmerjenih akcij nadzora. Na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu v zvezi s koronavirusom je IRSD opravil okvirno 1300 nadzorov. Inšpektorji na splošno ugotavljajo, da so se razmere v primerjavi s prvim valom izboljšale, čeprav nekateri delodajalci predlaganih ukrepov glede nujnosti preprečevanja širjenja korona virusa ne prepoznajo kot nujno potrebne. V nadzorih inšpektorji še vedno ugotavljajo tudi nepravilno uporabo zaščite dihal (na primer nošenje maske pod nosom, pod brado). Nadzori IRSD sicer redno potekajo.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
