Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak se je udeležil dvodnevnega virtualnega ministrskega zasedanja »12. Petersberg podnebni dialog«, ki ga gosti Nemško zvezno ministrstvo za okolje, naravo in jedrsko varnost v tesnem sodelovanju z Združenim Kraljestvom, prihajajočim predsedstvom COP26 (Konferenca pogodbenic, Mednarodna podnebna konferenca). Namen dialoga, na katerem so udeležence uvodoma nagovorili generalni sekretar Organizacije Združenih narodov Antonio Guterres, zvezna nemška kanclerka dr. Angela Merkel in predsednik Vlade Združenega kraljestva Boris Johnson, je bila izmenjava stališč o ključnih temah COP26.
Razprava se je osredotočila na prilagajanje na podnebne spremembe; določitev pravil za mednarodne ogljične trge (člen 6 Pariškega sporazuma); financiranje podnebnih ukrepov ter uskladitve glede časovnega okvirja in transparentnosti pri poročanju o emisijah. Ministri so tudi naslavljali glavne izzive pri določanju pravil za mednarodne ogljične trge, kako na COP26 spodbuditi razmislek o ciljih podnebnih financ po letu 2025. Poleg navedenega so se ministri strinjali, da je za krepitev podnebne odpornosti strateškega pomena povečanje mednarodnega financiranja, ciljno usmerjanje ter vključevanje vidikov podnebnih sprememb v druge mednarodne mehanizme. Pri doseganju ambicioznih ciljev za brezogljično družbo do leta 2050 je pomembno tudi sodelovanje vseh deležnikov.
Za pogodbenice Pariškega sporazuma je med drugim ključen 6. člen sporazuma, kjer je treba vzpostaviti pravila za mednarodne ogljične trge. Ob tem je minister mag. Andrej Vizjak poudaril, da »so ključni preglednost okoljske celovitosti, transparentnost in trajnostni razvoj, ki morajo biti izhodišče v naših pogajanjih na podnebni konferenci COP26,« ter »da je ključno poenotiti časovna obdobja za poročanje o posodobljenih ciljih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.«
Slovenija je sprejela Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050
Podnebna strategija naslavlja sicer ambiciozen izziv doseganja podnebne nevtralnosti, vendar hkrati ponuja posameznikom, družbi in gospodarstvu vrsto priložnosti, znotraj katerih bo doseženih veliko sočasnih pozitivnih učinkov, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, ohranjena narava, zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti, nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladovanje stroškov in s tem energetske revščine, zagotavljanje zelenih delovnih mest, dvig konkurenčnosti podjetij in zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja.
Pariški podnebni sporazum in Mednarodna podnebna konferenca
Podrobnejša pravila o implementacija Pariškega podnebnega sporazuma, ki je bil sprejet decembra 2015, določa tako imenovana Knjiga pravil (Rulebook), ki jo bodo poskušali svetovni voditelji dokončno dogovoriti na 26. zasedanju (COP26) Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) – Mednarodna podnebna konferenca. To je pomembna podnebna konferenca, ki bo po enoletnem premoru in po začetku veljavnosti Pariškega sporazuma (1. 1. 2021) potekala med 1. in 12. novembrom 2021 v Glasgowu, pod predsedovanjem Združenega kraljestva v sodelovanju z Italijo.
Na COP26 bo opravljen pregled podnebne ambicije držav in podana ocena o posodobljenih Nacionalno določenih prispevkih (NDC), ki so jih morale države v skladu s Pariškim sporazumom poslati sekretariatu UNFCCC do konca leta 2020. Na COP26 se bodo prav tako nadaljevala pogajanja o določitvi pravil za mednarodne ogljične trge (6. člen Pariškega sporazuma) in s tem dokončanje Knjige pravil za izvajanje Pariškega sporazuma.
Pričakuje se začetek kolektivnega pregleda izvajanja Pariškega sporazuma, ocena skupnega napredka pri doseganju njegovega namena in uresničevanju njegovih dolgoročnih ciljev (pregled stanja na globalni ravni). Potekal bo tudi pregled realizacije mednarodnih zavez za dvig financiranja podnebnih ukrepov in začetki pogajanj za določitev novega finančnega cilja do leta 2025.
Pomembno področje bo tudi prilagajanje na podnebne spremembe, kjer je cilj okrepiti izvajanje ukrepov in politik za povečanje odpornosti na podnebne spremembe ter nameniti dodatna finančna sredstva za prilagajanje, predvsem v najbolj ranljivih državah.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor
Uredništvo
