»Slovenija je še vedno socialna država«, je v uvodu 1. Strateškega sveta dejala predsednica Romana Tomc. Delovanje socialne države vsak občuti na svoji koži, največkrat, ko je v težki življenjski situaciji. Zato je pomembno, je poudarila, da sistem deluje zaradi ljudi in za ljudi. To bi morali imeti pred očmi vsi, ki pišejo nove predpise in ustanavljajo nove institucije.
Področje delovanja novoustanovljenega strateškega sveta je zastavljeno zelo na široko, je dejala, cilj pa je jasen. S svojimi predlogi želijo člani sveta prispevati k oblikovanju preglednega, pravičnega in enostavnega sistema, ki bo ljudem zagotavljal čim višjo stopnjo socialne varnosti.
Izzive slovenske socialne politike je Tomc uvodoma postavila v širši kontekst ciljev socialne Evropske unije: vsaj 78-odstotna stopnja zaposlenosti, vsaj 60 odstotkov odraslih udeležencev usposabljanj vsako leto ter zmanjšanje števila ljudi, ki jim grozi socialna izključenost ali revščina, za 15 milijonov.
Glede na finančna sredstva, namenjena socialni politiki, je Slovenija marsikje nad evropskim povprečjem, je dejala predsednica strateškega sveta. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo v letu 2020 iz državnega proračuna namenjenih 1.966,1 milijonov evrov (46 % več kot leta 2010), kar je do sedaj največji znesek, ki je bil kadar koli namenjen za transferje iz državnega proračuna. Slovenija je sicer uvrščena med države z najnižjo stopnjo tveganja. Podatki kažejo, da pokojnine in socialni transferji k temu zelo pripomorejo. Kar pa nas pri tem mora skrbeti, je poudarila Tomc, pa je veliko neskladje med stopnjo tveganja revščine med starejšimi od 65 let (še posebej med žensko populacijo), ki je med najvišjimi v Evropi, in stopnjo tveganja revščine med mlajšimi od 64 let, ki je med najnižjimi v Evropi.
Kot enega konkretnih predlogov je izpostavila vzpostavitev preglednejšega sistema podatkov o socialnih transferjih, ki bi po njenem mnenju lahko bil prvi korak k bolj preglednemu in pravičnemu sistemu. Prav tako pa je omenila, da bi bilo koristno, če bi vsi upravičenci enkrat letno dobili informativni izračun, koliko so dobili od države v neposrednih plačilih ali v opustitvi obveznosti plačila, saj bi na ta način krepili ozaveščenost in tudi odgovornost ljudi, ki so deležni takih pomoči.
Udeležence Strateškega sveta nagovorila tudi predsednik vlade Janez Janša in minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj
Predsednik vlade je izpostavil nedavni socialni vrh na Portugalskem in omenil socialni dialog kot enega ključnih stebrov evropskega načina življenja. Evropa prisega na socialno tržno gospodarstvo, za katerega je socialni dialog nujen. Poudaril je, da bo na socialno politiko odločilno vplival zeleni in digitalni prehod. Slovenija je marsikje nad evropskim povprečjem, “sivo sliko” pa predstavljajo starejši ljudje z nizkimi pokojninami. Tej kategoriji ljudi, ki so v stiski, moramo posvečati posebno skrb, je izpostavil predsednik vlade.
Minister Cigler Kralj je pozdravil ustanovitev strateškega sveta. Poudaril je, da bo zunanji strateški pogled zelo koristen, saj je ministrstvo še posebej sedaj v času epidemije, pogosto preveč storilnostno naravnano. V epidemiji se je ministrstvo za socialne zadeve dobro odzvalo, pomagalo blažiti socialne stiske na trgu dela, ranljivim skupinam. Nekateri protikoronski ukrepi, npr. okrepitev kadrov v DSO, bodo veljali še do 2. polovice naslednjega leta, s čimer bo premoščeno tudi obdobje do sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi.
Minister je v uvodu tudi omenil, da je socialna politika tudi del koalicijske pogodbe. Izpostavil je zavezo ločitve družinske in socialne politike v smeri krepitve ene in druge, nujnost poenostavitev sistema in predpisov in popravo nekaterih krivic v pokojninski zakonodaji.
Več lahko preberete na spdonji povezavi.
