Na slovesnosti ob sprostitvi železniškega prometa skozi Karavanški predor, ki so se je na Hrušici poleg ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, udeležili tudi avstrijska zvezna ministrica za varstvo podnebja, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo Leonore Gewessler, avstrijska veleposlanica v Sloveniji Elisabeth Ellison-Kramer, veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji Aleksander Geržina, glavni izvršni direktor ÖBB Matthä Andreas in deželni glavar Koroške dr. Peter Kaiser, je minister za infrastrukturo poudaril pomen ustrezne železniške povezave s širšim evropskim prostorom, kar je ena izmed pomembnih vizij ministrstva za infrastrukturo.
Na slovesnosti, ki je potekala na obeh straneh 7976 metrov dolgega slovensko-avstrijskega predora, je skozi predor, ki po prenovi omogoča zvišanje hitrosti s 50 na 120 km/h, zapeljal prvi vlak.
Minister Jernej Vrtovec je na dogodku, na katerem so s prvim vlakom uradno otvorili železniški predor, ki združuje Slovenijo in Avstrijo, poudaril pomen železniške povezave med državama sodelovanje obeh držav. »Železnica je prihodnost tako za potniški kot tovorni promet in Karavanški predor predstavlja pomembno stičišče tako za Slovence z obeh strani meje kot tudi prehod za mednarodne tokove. Z današnjim dnem odpravljamo ozko grlo na področju železniškega prometa med Slovenijo in Avstrijo.« je poudaril minister Vrtovec. Ob tem se je dotaknil še pomena železniškega prometa skozi Karavanke za gospodarstvo ter potnike obeh držav. Po njegovem smo »s sprostitvijo železniškega prometa skozi Karavanški predor naredili velik korak naprej k zagotavljanju večje pretočnosti med državama ter izboljšanju pogojev za gospodarstvo ter potnike«.
V svojem nagovoru se je dotaknil tudi pomena železniškega prometa za doseganje ambicioznih okoljskih ciljev. Vlada Republike Slovenije se namreč zaveda, da morajo železnice postati hrbtenica domačega in mednarodnega potniškega in tovornega prometa in odigrati ključno vlogo pri razogljičenju prometa. Za razvoj slovenske železniške infrastrukture namenjamo kar 280 milijonov nepovratnih sredstev iz Vladnega načrta za okrevanje in odpornost ter 509 milijonov evrov, ki jih v proračunu za železnice namenjamo letošnje leto. »Za prihodnost železnic v Sloveniji se nam ni potrebno bati « je bil jasen minister Vrtovec.
Temu je pritrdila tudi avstrijska zvezna ministrica za varstvo podnebja, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo Leonore Gewessler. »Projekti, kot je obnova Karavanškega predora, so bistveni za naš cilj podnebne nevtralnosti v Avstriji do leta 2040. Povečana preusmeritev tovornega prometa na železnice ima pomembno vlogo pri spremembi mobilnosti. Temelj za to pa nudi sodobna infrastruktura.«
Nadgradnja železniškega predora Karavanke sedaj omogoča izboljšane varnostno-tehnične razmere v predoru ter prinaša večjo varnost železniškega prometa in potnikov. S prenovo so v predoru omogočili zvišanje hitrosti prometa s 50 km/h na 120 km/h, zaradi sodobnih nadzornih in varnostnih sistemov pa so mogoči tudi tudi pogostejši intervali vlakov, s čimer je izboljšana povezljivost Slovenije s širšim evropskim prostorom. Pomemben del prenove sta tudi izboljšana požarna varnost ter zagotovljeni pogoji za varno in učinkovito reševanja v primeru nesreč.
Tako je 7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor končno v uporabi za pomembno čezmejno povezavo na železniški progi München – Salzburg – Ljubljana – Solun, s čimer Karavanke končno postajajo pomembno povezališče mednarodnih železniških tokov.
