Temeljni cilj novele Zakona o prijavi prebivališča, ki se uporablja od 27. junija 2021, je zajezitev fiktivnih prijav z uvedbo krajevne pristojnosti pri prijavi prebivališča, s preverjanjem izpolnjevanja dodatnih pogojev za izvedbo prijave (kot sta dejanska raba in kvadratura glede na število že prijavljenih posameznikov) in z možnostjo odločanja v skrajšanem upravnem postopku.
Zadnji podatki iz registra stalnega prebivalstva nakazujejo na izboljšanje stanja. Zaznan je upad števila naslovov, na katerih je prijavljenih več kot 20 posameznikov. V enem letu se je število naslovov, na katerih ima stalno prijavo več kot 20 oseb, zmanjšalo s 306 na 237 (za 69), število naslovov z začasnimi prijavami pa s 503 na 399 (za 104). Na teh naslovih se zmanjšuje tudi število skupaj prijavljenih oseb (4462 manj stalno prijavljenih posameznikov in 5938 manj začasno prijavljenih posameznikov). Upravne enote so od 27. junija do 4. oktobra letos uvedle 1412 skrajšanih postopkov. Hkrati je na upravnih enotah v reševanju 5395 postopkov preverjanja resničnosti prijave oziroma ugotavljanja prebivališča.
V torek je potekal 8. sestanek Medresorske delovne skupine za proučitev problematike fiktivnih prijav prebivališč posameznikov in s tem povezano zlorabo socialnih transferjev. Skupino vodi državni sekretar Franc Kangler. Državnega sekretarja Kanglerja veseli, da je medresorska delovna skupina učinkovito opravila svoje delo ter da sta bila hitro sprejeta zakon in pravilnik, ki prinašata učinkovito preprečevanje fiktivnih prijav.
Na sestanku so bile poudarjene aktivnosti ministrstva, povezane z nedavno spremembo zakonodaje na področju prijave prebivališča. Delovna skupina, ki je bila ustanovljena julija 2019, bo vladi posredovala končno poročilo o izvedenih aktivnostih. V skupini so poleg Ministrstva za notranje zadeve vključeni še ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za javno upravo, za okolje in prostor, za izobraževanje, znanost in šport, za finance in Policija.
