V zadnjih dneh je bilo veliko govora o minimalni plači ampak zaradi nepreglednosti in kompleksnosti sistema minimalne plače, pri katerem velikokrat prihaja do kršitev pravic iz naslova dela so se v Slovenski demokratski stranki odločili za sklic seje Odbora za delo, družino in socialne zadeve, ki je potekala včeraj. V poslanski skupini so želeli s svojo razpravo opozoriti, da je pri nas potrebno začeti razmišljati o uvedbi minimalne urne postavke, ki bi lahko za zaposlene pomenila preglednejše in pravičnejše plačevanje ter tudi nagrajevanje za opravljeno delo.
V Evropski uniji ima 22 članic od 28 zakonsko določeno višino minimalne plače. Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska težavo minimalne plače rešujejo s kolektivnimi pogajanji med delodajalci, delavci in sindikati.
Da v Sloveniji nimamo ustrezno urejene minimalne plače je opozorila tudi evropska poslanka Romana Tomc: »Plača, tudi minimalna, je plačilo za delo in ne socialni transfer. Zagotavljala naj bi dostojno plačilo, vendar je potrebno upoštevati tudi druge faktorje, kot so produktivnost in gospodarska rast. Neprimerna plačna politika na eni strani in zgrešena socialna politika na drugi, sta pripeljali do tega, da so razmerja med plačami popolnoma porušena. Izhodiščne plače v kolektivnih pogodbah so določene nižje od minimalne, socialni transferi pa so v primerjavi s plačami previsoki, kar vodi v zaposlitveno past. Zelo pomembno je, da je višina minimalne plače določena v dogovoru med sindikati, delodajalci in vlado. Določanje minimalne plače z enostranskimi potezami, tako rekoč z dekretom, je škodljivo. Prepričana sem, da dobri delodajalci, posebej v času, v kakršnem smo danes, ko je potreb po zaposlenih veliko, izplačujejo višje plače od minimalnih.«
V državah Evropske unije velja, da minimalno plačo v večji meri prejemajo mlade ženske, slabše izobraženi in delavci, ki dela ne opravljajo poln delovni čas ter pogodbeni delavci. V Sloveniji je težava tudi v tem, da zakon jasno ne določa kaj vse se lahko prišteva v znesek minimalne plače. Zato takšno plačilo ni pošteno in so delavci dejansko izkoriščani. Tako bi morali pri projektu minimalne plače sodelovati vsi deležniki: delodajalci, delavci sindikati in Vlada Republike Slovenije, ki bi določili minimalno urno postavko in bi tako preprečili, da bi se razni dodatki prištevali k minimalni plači. Kot smo že omenili je to zelo kompleksna zadeva zato je Slovenska demokratska stranka na svojem 11. kongresu leta 2018 sprejela resolucijo, ki jo je predlagala Delavska zveza Slovenske demokratske stranke pod vodstvom mag. Mojce Inkret, da se v Sloveniji minimalna plača uredi na minimalno urno postavko. V resoluciji so jasno zapisali kako bi bilo potrebno urediti minimalno urno postavko in katere deležnike je pri tem potrebno vključiti. Resolucijo so v Delavski zvezi SDS oblikovali na podlagi konkretnih težav, ki so jih izpostavile državljanke in državljani, ki prejemajo minimalno pačo in so spoznali, da s trenutno ureditvijo delo ni več dostojno ampak je bistveno prezrto oziroma podcenjeno.
V Slovenski demokratski stranki se zavedajo, da lahko enostranske poteze okoli minimalne plače prinesejo več težav in škode tako delodajalcem kot seveda tudi delavcem. Kljub vsemu se na koncu Romana Tomc sprašuje: »Ob licitiranju o tem, koliko naj znaša minimalna plača pa pozabljamo na temeljni problem, ki ni v tem ali bomo minimalno plačo povišali za 10 ali za 50 evrov, ampak kje so vzroki za to, da je v Sloveniji minimalna plača tako nizka. Vprašati bi se morali, kaj storiti, da bi bila višja.«
M.I.
