Danes so poslanke in poslanci na 30. redni seji Državnega zbora razpravljali o Predlogu zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve na območju Celjske kotline. Da se sanacija Celjske kotline končno prične smo si enotni verjetno vsi prebivalci tega dela Slovenije.
Vendar je težava v tem, da se že Vlada Republike Slovenije in koalicija ne morejo uskladiti ali je zakon, ki so ga vložili v koaliciji potrebno sprejeti ali je obstoječa zakonodaja na tem področju ustrezno urejena. Vlada Republike Slovenije namreč v svojem odgovoru na Predlog zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve na območju Celjske kotline odgovarja, da je ta problematika urejena v Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 61/17 – GZ: v nadaljevanju ZVO-1) in sicer v 24., 25. in 26. členu kjer je zapisano kako se ureja problematika degradiranih območij na področju Slovenije. Na podlagi 23. člena ZVO-1 lahko Vlada Republike Slovenije skupaj z občino določi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja.
Po navedbah Vlade Republike Slovenije se je na območju Celjske kotline to tudi storilo, in sicer leta 2017. Prav tako pa naj bi predlog zakona rušil sistemsko ureditev 23., 24., 25., in 26. člena ZVO-1. Obenem naj ne bi predlog zakona jasno opredelil posameznih ukrepov, ki bi se izvajali za sanacijo okolja, ampak obravnava samo sanacijo tal, ne pa tudi drugih prekomerno onesnaženih sestavin okolja.
Največja ironija reševanja te pereče problematike ni dejstvo, da se Vlada Republike Slovenije in koalicija ne morejo poenotiti ali je zakon potreben ali ni, ker k sanaciji Celjske kotline bo potrebno vsekakor pristopiti tako na lokalni kot na državni ravni, ampak, da župani občin, ki so prisotne v tem delu Celjske kotline ne reagirajo kot bi bilo potrebno.
Z največjo težavo in neenakostjo pred zakonom se bodo v primeru sprejetja predloga tega zakona srečali nekateri prebivalci, ki ne spadajo v Občino Celje ali Občino Štore, posledično bodo utrpeli največjo škodo le-ti. Tukaj mislimo predvsem na občane Občine Šentjur. Predlog zakona ne zajema sanacije območja Proseniškega, ki je ravno tako degradirano območje zaradi odlagališča nevarnih odpadkov Bukovžlak, ki vpliva na okolje v območju Proseniškega, ki spada v Občino Šentjur. Ali župan te občine ni vedel, da se v proceduro vlaga omenjeni predlog zakona in za pomanjkljivost, ki iz sanacije izključuje omenjeno območje, zakaj na to ni opozoril ne predlagatelja predloga zakona, ne Vlade Republike Slovenije in tudi ne Državnega zbora Republike Slovenije?
Zavedati se je potrebno, da bi s sanacijo tega dela okolja zmanjšali tudi tveganje za zdravje ljudi, ki so bili v preteklosti že izpostavljeni vplivom, ki so vplivali na njihovo zdravje. In kot je povedal že predlagatelj v obrazložitvi, bi se zaradi sanacije izboljšalo naravno in grajeno okolje, posledično pa bi območje postalo veliko privlačnejše.
Zaradi vsega navedenega se pojavlja vprašanje ali je morda župan Občine Šentjur spregledal te podrobnosti zakona, ker ni prave razlage zakaj se ne bi zavzemal za sanacijo tega dela Občine Šentjur. V kolikor bo zakon sprejet, bosta preostali dve občini deležni pomoči države pri sami sanaciji, Občina Šentjur pa bi potem morala to opraviti sama s svojimi lastnimi sredstvi. Ni pa nobena občina v Sloveniji tako bogata, da bi lahko izpustila državno pomoč pri tako velikih projektih. Da bomo lahko na nekatera vprašanja dobili odgovore bomo v zvezi s tem povprašali tudi Šentjurskega župana in poročali zakaj je do te anomalije prišlo.
Najzanimivejše je dejstvo, da iz stranke predlagatelja (SMC) prihaja tudi poslanka iz Občine Šentjur in se na tem mestu postavlja vprašanje ali na to anomalijo ni opozorila župana. Lahko se zgodi, da bo kljub nasprotovanju Vlade Republike Slovenije zakon sprejet.
M.I.
