Predsednik vlade Janez Janša je bil drevi gost oddaje The News Hour na Sky News, kjer je z voditeljem Nickom Quraishijem spregovoril o naporih za zaustavitev vojne v Ukrajini in krepitev varnosti v Evropi.
Uvodoma je predsednik vlade na novinarjevo vprašanje odgovoril, da bi glede dogodkov, ki jih spremljamo v zadnjih dneh, za ruskega predsednika Putina lahko uporabili besede, da je vojni zločinec. “Že po tem, kar smo videli v Buči v nedeljo, po tistem masakru, sem uporabil te besede. To so vojni zločini in ni drugih besed, ki bi bile dovolj močne, da bi opisale ta grozodejstva,” je povedal predsednik vlade.
Rusija sicer trdi, da napadi niso njena odgovornost, toda predsednik vlade je ob tem dejal, da kolikor je spremljal dogodke, je Rusija sprva potrdila napad, ko pa so videli rezultate napada, pa so začeli kriviti Ukrajince. “Toda to ni prvič, ko to počnejo. Nihče jim ne verjame,” je povedal premier. Nadaljeval je: “Ko sem videl te napade, je bil moj prvi spomin na to, da smo nekaj podobnega videli 30 ali nekaj manj let nazaj, ko smo bili napadeni s strani Jugoslovanske komunistične vojske v Sloveniji, Vukovarju, Sarajevu. Nekako smo v tem času od takrat pozabili, da se to lahko ponovi. Težko je opisati z besedami to dogajanje in res moramo narediti vse, da Ukrajincem pomagamo, da se ubranijo. Dokler jim ne bomo uspeli pomagati, bomo na žalost lahko dnevno soočeni s takšnimi prizori,” je povedal premier. “Nisem si mislil, da bomo podobe takšnih grozodejstev videli v letu 2022. Tudi 30 let nazaj nismo verjeli, da je kaj takšnega mogoče. Gre za grozodejstva ruske vojske, ki je po ideologiji podobna vojski, katere žrtve smo bili tudi mi,” je še dejal predsednik vlade. Po njegovih besedah je to, kar danes vidimo v Ukrajini tudi posledica zanemarjanja dogodkov in procesov v Rusiji po razpadu Sovjetske zveze in padca berlinskega zidu. “Verjeli smo, da bo demokracija čudežno delovala, da se bo takrat situacija umirila, da bosta tržna ekonomija in demokracija pomagali, a očitno se to ni zgodilo. Sedaj, ko vidimo rezultate, moramo videti tudi napake, ki do bile storjene, ne samo na ruski strani, ampak tudi na naši strani,” je povedal premier.
Predsednik vlade je ob tem dejal, da ” ko govorim o nas, mislim predvsem na Evropski unijo, Zahod oziroma govorim o strani, ki je zmagala v hladni vojni. Po zmagi v hladni vojni bi morali imeti nek program, kot je bil narejen tudi v nacistični Nemčiji po njenem porazu, seveda v drugačnih okoliščinah, in ta program bi moral biti implementiran za nekdanjo Sovjetsko zvezo oz. sovjetski blok. In preden smo Rusijo sprejeli v institucije civiliziranega sveta, bi se morala zgoditi dekomunizacija. To se očitno ni zgodilo in sedaj plačujemo ceno,” je povedal slovenski premier in dodal, da bo po tej vojni treba popraviti stvari, ki jih nismo opravili takrat.
“Za vse tisoče, ki umirajo, je seveda to, da sedaj nekaj izpred 30 let spremenimo, prepozno. Za tiste, ki bodo soočeni s koncem konflikta in mirovnimi pogodbami in ki se bodo odločali o tem, kaj bodo podpisali, pa bo pomembno pogledati pod kaj bodo dali svoj podpis, na primer pod garancijo miru ali ozemeljske celovitosti. Verjetno bodo dvakrat premislili, da ne bodo podpisali tako kot leta 1994 v Budimpešti, ko so se odrekli nuklearnemu orožju in so ob tem prejeli garancije za varnost. Sedaj vidimo, da so to bile plehke besede,” je povedal premier. Povedal je tudi, da ko je bil na obisku v Kijevu, skupaj s poljskim in češkim predsednikom vlade kot prva tuja delegacija, “smo imeli zelo iskren in odprt pogovor z ukrajinskim vodstvom.” “Opisali so nam, kako se počutijo ob takšnih plehkih besedah,” je povedal predsednik vlade. Dodal je, da ko govorimo o popravljanju situacije po vojni in konfliktu, govorimo o tem, da ne bomo ponavljali istih napak in da ne bomo zaključili z našim delom na pol poti.
Vir: Kabinet predsednika vlade
