Na dogajanje okoli prepovedi javnega izražanja družbeno političnih stališč Miranu Videtiču s strani družbe Eles, ki se je zgodilo v tem tednu je analizo okoli dogajanja opravil Edvard Kadič. Kadič v svojem zapisu jasno analizira zakaj je do takšne poteze prišlo in “kdo se boji” Mirana Videtiča in njegovih stališč. Zaradi tega je Kadič svojo analizo zapisal s stališčem da smo vsi Videtič.
Celoten zapis Edvarda Kadiča objavljamo v nadaljevanju:
V torek zjutraj, 14. Junija 2022, je Miran Videtič poslal sporočilo Bojanu Požarju, voditelju oddaje Ura moči na Planetu TV. Obvestil ga je, da mu je predsednik uprave ELES-a Aleksander Mervar prepovedal komentiranje v oddaji Ura moči, kjer nastopa kot eden od rednih komentatorjev.
Razlog naj bi bilo nespoštovanje kodeksa družbe, kjer je zaposlen.
Etični kodeks
Seveda sem takoj, ko sem izvedel za novico, šel pogledati omenjeni kodeks obnašanja zaposlenih v družbi ELES. Objavljen je na spletni strani družbe. Konec koncev Mirana Videtiča poznam osebno, ga cenim, sem pa tudi sam komentator v tej isti oddaji in se me posredno takšne stvari tudi tičejo.
Kot pravnik sem pa itak posebej občutljiv na normativni del vsake zadeve. V poslovnem svetu s tem, ko podpišeš pogodbo o zaposlitvi, praviloma sprejmeš tudi interna pravila podjetja, ki tam veljajo.
V poslovnem svetu s tem, ko podpišeš pogodbo o zaposlitvi, praviloma sprejmeš tudi interna pravila podjetja, ki tam veljajo.
In res, v točki 3.3. Etični kodeks govori o delovnem okolju in med drugim pravi: “Med nedopustna ravnanja štejemo tudi komentiranje družbeno političnega dogajanja v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.”
Zaposleni v družbi torej ne smejo komentirati političnega stanja in dogajanja v državi. Zanimivo. Posebej zato, ker se pravno formalno stvari zdaj malo zakomplicirajo.
Slovenska ustava namreč v prvem odstavku 39. člena pravi sledeče:
“Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.”
Ustava Republike Slovenije je najvišji pravni akt v državi, torej nad gospodarsko zakonodajo, kaj šele nad internimi pravili podjetja, kamor sodi tudi omenjeni kodeks.
To seveda pomeni, da je etični kodeks družbe ELES v nasprotju z Ustavo RS. Posega namreč v ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja. Od zaposlenih v družbi zahteva nekaj, kar ne bi smel in kar bi moral predsednik uprave tudi vedeti.
Naj zgolj spotoma omenim, da je protiustavno ravnanje predsednika uprave lahko tudi zadosten pogoj za njegov odpoklic.
Vendar pa se vse skupaj tukaj še ne konča.
Požarjevo razkritje
Bojan Požar nam namreč na spletnem portalu Požareport, dne 18. junija 2022 razkrije tudi širše ozadje celotne zadeve (TUKAJ), citiram:
” Andrej Ribič, nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana, vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda, dolgoletni tesni sodelavec Roberta Goloba in pravkar novi predsednik nadzornega sveta ELES-a, se je pred kratkim, preden so na ELES-u prepovedali Videtiča, v nekem ožjem krogu hvalil, citiramo naše vire, kako bodo Bojana Požarja in Mirka Mayerja (odgovornega urednika informativnega programa na Planet TV) utišali, Videtiča pa ponižali, karkoli naj bi to že pomenilo.”
Iz zapisanega torej lahko sklepam, da je bil Etični kodeks družbe ELES zgolj sredstvo, kako utišati Videtiča.
A pozor: ne zaradi zaščite etičnih vidikov družbe, temveč za zaščito neke politično-interesne združbe, zaradi političnih vidikov.
Miran Videtič očitno nekoga ogroža. Nekoga je strah, da bi kaj preveč povedal. Ljudi v javnem prostoru praviloma ne napadamo ali celo poiskušamo utišati, če se zaradi njih ne počutimo ogroženi. Po domače, utišamo, diskreditiramo, ponižujemo itd. ljudi, ki v nas vzbujajo strah, zavist in podobna čustva.
Ljudi v javnem prostoru praviloma ne napadamo ali celo poiskušamo utišati, če se zaradi njih ne počutimo ogroženi. Po domače, utišamo, diskreditiramo, ponižujemo itd. ljudi, ki v nas vzbujajo strah, zavist in podobna čustva.
Česa je torej vodilne v ELES-u in višje, v najožjih političnih krogih okoli Goloba, tako strah? Koga ogroža Videtič in oddaja Ura moči na Planetu TV?
Zaton svobode govora
Šele na tej točki pa vstopimo v hudičevo resne vode. Utišanje Videtiča je, z vsem spoštovanjem do njegove osebne travme v smislu strahu, občutka ogroženosti zaradi ekonomske varnosti itd., relativno majhen problem.
Veliko večji problem je dejstvo, da to počne aktualna oblast. Andrej Ribič ni zgolj novi predsednik nadzornega sveta ELES. Bil je namreč vodja volilnega štaba Roberta Goloba, njegova desna roka. To pomeni, da za to Ribičevo akcijo zelo dobro ve tudi aktualni premier Robert Golob. Če jo dovoli, jo podpira. S tem pa podpira tudi politično utišanje komentatorjev.
To pomeni, da za to Ribičevo akcijo zelo dobro ve tudi aktualni premier Robert Golob. Če jo dovoli, jo podpira. S tem pa podpira tudi politično utišanje komentatorjev.
Ne vem, če se kot družba dobro zavedamo, kaj to pomeni. Glede na izide volitev, mislim celo, da se ne.
Dve leti smo poslušali, v kakšni diktaturi živimo pod Janšo. Seveda tem, ki so to kričali, na kraj pamet ni prišlo, da v diktaturi ne moreš kričati, da si v diktaturi. Ker te preprosto trenutek za tem ni več, saj je takšna narava diktature.
Tako, kot je predvideno za Videtiča, da ga preprosto ne bo več.
V Janševi diktaturi so kričali, da živijo v diktaturi, v Golobovi svobodi pa se kričati torej več ne sme. Kaj kričati, tudi govoriti se več ne sme. To smo brez zakulisnih igric in brez pardona videli kar v praksi, na tiskovni konferenci, ko Matjaž Han, gospodarski minister v Golobovi vladi, ni smel odgovoriti na novinarsko vprašanje zraven Roberta Goloba.
Logika je namreč enostavna. Če ne veš, ne moreš delati zaključkov. Če ne moreš delati zaključkov, ne moreš ukrepati.
Če ne veš, ne moreš delati zaključkov. Če ne moreš delati zaključkov, ne moreš ukrepati.
Gre torej za utišanje vseh, ki tako ali drugače mislijo po svoje, predvsem pa drugače od aktualne oblasti. Gre za načrtno pacifizacijo volilnega telesa, načrtno ujčkanje v občutek varnosti in miru.
Veliki brat bo po novem poskrbel za vse. Ravno obratno od vzbujanja občutka ogroženosti v zadnjih dveh letih z Janševo vlado, ko se je s pomočjo osrednjih medijev javnost ves čas držalo v napetosti in agoniji, da nam vlada nekakšen demon ali nekaj podobnega.
Srhljivo.
Čas je, da nismo tiho. Danes gre Videtič, jutri jaz ali ti.
Vsi smo Videtič.
Vir: Portal24.si
