Predlog slovenskega demografskega sklada, ki bi s prenosom vsega državnega premoženja omogočil trajnosten vir pokojnin za dostojno življenje upokojencev je po zaslugi večine levega političnega pola končal svojo pot. Celo stranka DeSUS, katera naj bi zagovarjala pravice upokojencev je glasovala proti.
Po poročanju spletnega portala Nova24TV so poslanci leve večine z 49 glasovi zavrnili zakonski predlog SDS, ki je predvideval, da bi se v sklad preneslo celotno premoženje države, večino prihodkov od tega premoženja bi namenili za pokojnine.
Proti predlogu zakona SDS so glasovali vsi poslanci strank leve koalicije – LMŠ, LMŠ, SD, DeSUS, SMC, Levice in SAB – ki imajo polna usta besed o socialni empatiji, ko pa pride do glasovanja, ko bi dejansko lahko dokazali, da mislijo resno, pa se vedno znova izkaže, da so le podaljški tranzicijskih elit, ki skrbijo za polne žepe svojih političnih botrov.
Včeraj je v Državnem svetu potekala temeljita razprava o uvedbi demografskega sklada, ki so se ga udeležili Branko Šumenjak, predsednik KSS SDS, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik, Andrej Šircelj, poslanec v DZ RS, evropska poslanka Romana Tomc ter predsednik SDS Janez Janša. Vsi so si bili enotni, da je pokojninski sklad še kako potreben.
Takšne sklade imajo že v številnih državah. Predsednik SDS, Janez Janša je poudaril, da v vsem času, od kar imamo svojo državo, Slovenija ni bila sposobna vzpostaviti kapitalskega stebra za napajanje pokojninskega sistema, temveč gre denar za pokojnine iz živega dela oziroma dela zaposlenih. Nadalje je poudaril, da ima Slovenija po njegovem še vedno obsežno državno premoženje, ki je razbito na različne upravljalce in okrog tega, odkar pomni potekajo politične debate, kako to urediti, kako to upravljati, kako to narediti bolj učinkovito. “To, kar smo mi predlagali in o čemer danes govorimo, torej slovenski demografski sklad, ni nič novega. Številne države po svetu to že imajo. Mnoge države, tudi takšne, ki niso bistveno bolj bogate od Slovenije, iz kapitalskih stebrov dajejo bistveno večje deleže v pokojninske sisteme, ki so večinoma povsod solidarnostni, se pravi, da iz živega dela namenjajo poplačilo za minulo delo, kljub temu pa se velik delež iz večine držav zagotavlja iz premoženja kapitalskih naložb,” je nadaljeval Janša in dodal, da je zanimivo, da čeprav za tak kapitalski steber tudi pri nas obstaja zakonska podlaga, upravljalci takšnega sklada ne vzpostavijo.
Bistvena dilema, ki je preprečevala nacionalni pokojninski sklad, so pravzaprav bile razlike v številnih in številčnih vladnih koalicijah v zadnjih mandatih, je povedal Janez Janša in opozoril, da je do neskladij prihajalo zato, ker ima vsaka stranka v enem od upravljalcev državnega premoženja svoj fevd. “Ko smo razmišljali, kako presekati ta gordijski vozel, se je v tej dilemi, kaj prenesti v nacionalni pokojninski sklad, ponudila enostavna rešitev. Odločili smo se, da se v ta sklad prenese vse premoženje, ki so ga ustvarjali tisti, ki so v glavnem upokojeni, in prav je, da bi se tako zagotavljalo vir za pokojnine, še posebej, če govorimo o nekem medgeneracijskem sožitju,” je poudaril predsednik SDS. Ob tem je dodal, da predlog, ki ga ponuja SDS, ne samo, da ne oškoduje nikogar, ampak se tudi razbremeni aktivna generacija. Namreč, če se za pokojnine več izplačuje iz kapitalskega dela, potem je treba manj zagotavljati iz plač. Torej to je win-win situacija, kjer nihče ne izgubi, ampak vsi pridobimo. Samo korak je treba narediti, da se okoli tega poenotimo, je povedal Janša.
Nato je dodal, da ko so zakon o slovenskem demografskem skladu vložili v postopek, so bili veseli odzivov drugih strank, saj razen nekih pikrih izjav predsednika DeSUS niso doživeli običajnega nasprotovanja, kot ga doživijo, ko opozicija predlaga nek zakon. “A konec prejšnjega tedna je s strani vlade prišel poziv, naj koalicija našega predloga zakona v prvem branju ne podpre,” je povedal predsednik stranke. Pojasnil je, da prvo branje pomeni, da se neka rešitev načeloma podpira in da se kasneje v zakonodajnem postopku dopolnjuje. “Mi smo se bili tudi pripravljeni pogovarjati o naši rešitvi, toda finančno ministrstvo je konec prejšnjega tedna koaliciji predlagalo drugačno rešitev in zavrnitev zakona, ki je danes v prvem branju na seji državnega zbora,” je povedal Janša in hkrati opozoril, da finančno ministrstvo oziroma minister Bertoncelj predlagata staro rešitev, ki ne pelje nikamor. “Minister Bertoncelj ob podpori vladnih strank predlaga, da se v nacionalni pokojninski sklad prenesejo samo nepomembne naložbe, portfeljske, ne pa strateške. V deležu je to mogoče ena šestina ali pa ena sedmina državnega premoženja, kar je daleč od tega, kar potrebujemo, in je zgolj neka megla, zaradi katere do končne odločitve verjetno niti ne bo prišlo, ker ne verjamem, da bi kdo to podprl, ker je nesmiselno,” je poudaril predsednik SDS. Po njegovih besedah predlog ministra Bertonclja pomeni zgolj, da bo razdrobljeno upravljanje državnega premoženja postalo še bolj razdrobljeno, še bolj neučinkovito, še več bo javne uprave, še več nadzornikov se bo lahko imenovalo in okoli njih se bodo vladne stranke prepirale in še manj denarja bo za upokojence.
Po mnenju Janeza Janše je edina pot naprej ta, da upokojenska generacije, ki težko živi na račun nizkih pokojnin, postane glasnejša in da ne glede na politično prepričanje bi morali upokojenci zahtevati nacionalni pokojninski sklad, s katerim bi bile koristi za vse generacije vsestranske. Slovenija bi tako na tej točki postala podobna normalnim državam, ki so spodobne skrbeti za svoje generacije.
Tudi evropska poslanka Romana Tomc je spregovorila na posvetu o demografskem skladu.
Poudarila je, da je situacija z demografijo in denarjem v pokojninskem skladu zelo resna. Poudarila je, da potrebujemo strukturne reforme za nadgradnjo sistemov pokojninskega zavarovanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Po njenem mnenju je potrebno prilagoditi sistem usposabljanja in izobraževanja, da ne bo prišlo do izrinjanja javno-finančnih izdatkov za druge namene.
Tomčeva je jasno in nazorno, na podlagi grafičnega prikaza, prikazala spreminjanje strukture prebivalstva. Dejala je, da bodo po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, od koder so številke na grafih povzete, izdatki za pokojnine najvišji okoli leta 2050. Evropska poslanka pa je zaskrbljena ob vzponu krivulje od leta 2020 naprej, kar lahko pomeni že jutri. V nadaljevanju je dejala, da do demografske projekcije ključni element razvoja in dolgoročne javno-finančne vzdržnosti, saj se bo delež starejših povečeval, delež delovno sposobnega prebivalstva pa zniževal. Tomčeva je mnenja, da se morajo spremembe na področju pokojnin delati počasi in postopoma, torej pravzaprav ves čas. Ostro je dodala, da »tiste vlade, ki tega ne delajo, ne skrbijo za svoje upokojence, niti ne za tiste, ki bodo to postali.« Ob koncu svojega govora je evropska poslanka dodala še to, da je Ministrstvo za finance predlagalo zakon, ki je bil v preteklosti že predmet številnih nesoglasij in se je že izkazal za neuspešnega. Ob tem je izrazila veliko zaskrbljenost nad tem, da koalicija predloga SDS, ki zagotavlja, da bi bilo nesoglasij čim manj, ni podprla. Po njenem mnenju je to izraz politične nezrelosti, za katero pa upa, da bo enkrat dosežena.
M.I.
