Pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti. To pomeni, da tisti, ki delajo, vplačujejo v pokojninsko blagajno zato, da tisti, ki so upokojeni, prejemajo pokojnine. Drugo temeljno načelo pokojninskega sistema pa je, da je višina pokojnine odvisna od višine vplačil v pokojninsko blagajno v času, ko je posameznik še delal.
Seveda pa so tudi odstopanja od teh dveh osnovnih pravil. Najpomembnejše odstopanje je to, da država določi tudi najnižje pokojnine, to pomeni, da jih dejansko poveča tistim, ki so premalo vplačevali v pokojninsko blagajno na račun tistih, ki so sicer plačevali največ in imajo zato višje pokojnine. V osnovi s tem sistemom ni nič narobe, odraža pač medgeneracijsko solidarnost.
Toda v Sloveniji imamo že od leta 1974 poseben zakon o tako imenovanih izjemnih pokojninah, ki ga je koalicija nedavno na hitro popravila. Te pokojnine prejemajo tako nekdanji borci NOB, pa kulturniki, športniki in še kdo. Vsi ti posamezniki pa prejemajo izjemne pokojnine kljub temu, da so v pokojninsko blagajno plačevali bistveno premalo ali celo nič.
Pri teh kategorijah posameznikov pa moramo biti že veliko bolj previdni. O borcih NOB ali njihovih sorodnikih, ki še danes prejemajo take pokojnine ne bom izgubljal besed. Tisti pravi borci, ki so bili leta 1945 stari 20 let bi morali biti danes stari 100 let. Koliko je takih pa lahko le ugibamo. Pred leti smo izjemne pokojnine določili tudi nekaterim športnikom.
To pa kar se dogaja danes pa je nekaj povsem nesprejemljivega. Sedanja vladna koalicija je namreč uzakonila izjemne pokojnine nekaterim kulturnikom zlasti Prešernovim nagrajencem in nagrajencem Prešernovega sklada. Omenjeni naj bi prejemali svojo osnovno pokojnino na osnovi vplačanih prispevkov in seveda dodatek v taki višini, da bi bila njihova pokojnina nekaj nad 3000 evrov. Tu pa zazvonijo vsi alarmi. Nič nimam proti resnim pesnikom, pisateljem, slikarjem in drugim umetnikom, ki so ime Slovenije ponesli v svet. V njihovem primeru bi bil tiho. Toda to ne more biti tako v primeru nekaterih Prešernovih nagrajencev, med katerimi lahko najdemo recimo Majo Smrekar, ki je leta 2018 to nagrado prejela za dojenje psa. Prav tako je zame nedopustno, da je tako nagrado prejela Simona Semenič, ki je za umetnost prodajala svoj nosečniški trebuh, ki ga je prekrila z izrezano slovensko zastavo iz katere je izrezala grb. Dojenje psa in nosečniški trebuh prekrit z izrezano državno zastavo, zame pač nista umetnost. Tudi zato seveda ne morem podpirati izjemnih pokojnin za umetnike, ki to seveda niso.
- Maja Smrekar prešernova nagrajenka 2018 ali 2019 dojilja psa po novem zakonu nad 3000 pokojnine, Jelinčič pravi da bi morala prostati v psihiatrični bolnici
Avtor: dr. Vinko Gorenak
