S sorto savinjski golding bodo hmeljarji v tem tednu pričeli letošnjo sezono obiranja hmelja. V letošnjem letu pričakujejo slabšo letino, saj so se hmeljarji v rastni dobi spopadali z nizkimi temperaturami, ki so pripeljale do nekaterih bolezni in pojavom toče.
Specialistka za hmeljarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec je pred sezono obiranja hmelja povedala: »Veliko je bilo nenadnih skokov temperatur, mnogo pa tudi neurij s točo, ki je močno prizadela hmeljišča na vseh pridelovalnih območjih. Še posebej močno so prizadeta hmeljišča na območju občin Braslovče, Prebold, Žalec in Dornava. Glede temperatur je bil maj prehladen, večina junija pa prevroča, prav tako kot del julija. Rastline so zato v mnogih nasadih ostale ozke in nerazraščene, še posebej je to izrazito pri sorti aurora.«
Zaradi vsega navedenega hmeljarji težko v tem trenutku napovejo kakšen bo letošnji pridelek hmelja, saj je le-ta odvisen tudi od vremena v tem mesecu. V kolikor jim bo vreme naklonjeno pričakujejo še dodaten razvoj storžkov, kar bi lahko privedlo do pridelka 2500 ton hmelja, kar predstavlja povprečno letino. Kljub vsemu bo letošnja letina bistveno zaostala za lansko, ki je bila rekordna in v kateri so kmetje pridelali 3078 ton hmelja.
Približno osem odstotkov hmelja za proizvodnjo piva pri nas porabita pivovarni Laško in Union. Zato slovenski kmetje približno 95 odstotkov hmelja izvozijo. To predstavlja triodstotni delež na svetovnem trgu in nas uvršča na peto mesto po količini pridelanega hmelja na svetu.
V Sloveniji 121 hmeljarjev obdeluje okoli 1700 hektarjev zemljišč na katerih raste hmelj. Vseh nasadov hmelja je v svetu 62.000 hektarjev.
M.I.
