Kot smo že poročali je bila v preteklem mesecu v Šentjurju sklicana izredna seja občinskega sveta na temo Predloga zakona o sanaciji Celjske kotline na kateri je bilo nenavadno veliko odsotnih občinskih svetnikov. Prav tako je to sejo »non šalantno« zapustil tamkajšnji župan mag. Marko Diaci, ki je tudi povedal, da je to tema za nabiranje političnih točk.
Zanimivo je dejstvo, da so enako temo 3. aprila 2018 na 25. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Celje obravnavali tamkajšnji mestni svetniki. Tudi na tej seji je bila prisotna predlagateljica zakona o sanaciji Celjske kotline, s to razliko, da ji je župan Bojan Šrot pustil do besede, kar ji je bilo v Šentjurju s strani mag. Marka Diacija onemogočeno. V Celju tudi niso imeli težav s sklepčnostjo in so mestni svetniki Mestne občine Celje predlog zakona podprli.
Na seji mestnega sveta Mestne občine Celje je bilo predstavljeno dejstvo, da sta bili leta 2013 in leta 2015 imenovani dve delovni skupini, ki pa nista prinesli nobenih rezultatov. Ker si občina prizadeva za uspešno nadaljevanje sanacije tal na širšem območju Celja podpirajo predlog samega zakona. Predlog podpirajo tudi zato, ker pristojno ministrstvo do danes ni pripravilo niti sprejelo ustreznih predpisov povezanih s sanacijo onesnaženih tal na območju Mestne občine Celje. Prav tako ni zagotovljenih sredstev, ki bi pokrili ukrepe sanacije. Na občini so poudarili, da so že sami na pristojno ministrstvo posredovali pobude, da se sprejmejo predpisi, kot so bili leta 2007 sprejeti za sanacijo Mežiške doline, a do danes ministrstvo ni izreklo pozitivnega mnenja.
Župan Bojan Šrot je ob tem povedal, da je že večkrat javno izrazil stališče o podpori predlogu zakona o sanaciji Celjske kotline, vendar ga skrbi, da v primeru sprejetja zakona v prihodnih letih ne bo zagotovljenih sredstev, ki bi omogočala realizacijo zakona. Mestna občina Celje po besedah župana takšne sanacije ne more financirati z lastnimi sredstvi. Na seji so tudi predstavili tri ključne segmente zaradi katerih bi moral biti zakon sprejet.
Prvi segment je zagotavljanje enotnih strokovnih odločitev za izbor in potrditev posameznih ukrepov, saj je v zakonu predvideno, da pri pripravi teh sodelujejo Ministrstvo za okolje in prostor, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo pristojno za kmetijstvo ter tudi lokalna skupnost. S tem bi odpravili dosedanjo anomalijo na tem področju, ker ni določenih enotnih standardov ali vsaj priporočil, v kakšnem obsegu naj se tla pri različnih rabah sanirajo, niti ni izdelanih ocen tveganj vplivov na okolje in ljudi pri posamezni rabi.
Drugi segment predstavlja zagotavljanje finančne pomoči s strani države za izvajanje ukrepov. S kadmijem je na območju Mestne občine Celje onesnaženih preko 4.091 ha zemljišč, s svincem onesnažena zemljišča obsegajo 4.750 ha in s cinkom 6.000 ha. Tako veliko območje predstavlja za občino finančno, strokovno in logistično prevelik zalogaj, da bi ga lahko pokrili z lastnimi sredstvi. Že sam strošek analiz s katerimi lahko dosežejo ustreznost in primernost na novo nasute zemljine na tako velikem območju predstavlja zelo velik strošek za občino. Pri tem jim niso v pomoč niti veljavni predpisi s področja ravnanja z onesnaženimi tlemi. S tem zakonom bi te anomalije na tem področju bile odpravljene.
Tretji segment predstavlja sodelovanje države pri sanaciji onesnaženih tal tudi z vidika zagotavljanja zadostnih količin neonesnažene zemlje, ki je potrebna za izvajanje sanacijskih ukrepov. Trenutno na nivoju države ni urejenih skladišč rodovitne neonesnažene zemljine. Zato bi bilo potrebno vzpostaviti državne centre, ki bi skladiščili zemljine z znanimi pedološkimi lastnostmi in vsebnostjo kovin.
Po besedah predlagateljice naj bi bila nujna seja pristojnega odbora sklicana nekje na polovici tega meseca in potem relativno hitro tudi izredna seja Državnega zbora RS, na kateri bi obravnavali predmetni zakon.
M.I.
