Zdravstvo naj bi bilo prioritetno področje že vsaj treh zadnjih Vlad Republike Slovenije. Vendar lahko državljani z odvijanjem dogodkov dobimo občutek, da z vsako naslednjo vlado to področje čedalje bolj drvi proti kolapsu. Zato smo se o vseh temah, ki se dotikajo tega področja tokrat pogovarjali z gospo Alenko Forte, ki nam je kot zdravnica odgovore o dogajanju na tem področju podala iz prve roke.
Na začetku bi morda kar »obdelali« najbolj perečo težavo v tem trenutku, zdravstvo in problematiko zdravnikov družinske medicine. Kako vi gledate na kaotično dogajanje glede odpovedi zdravnikov, ki so napovedani v Zdravstvenih domovih Kranj in Celje?
V Sloveniji zdravniki na primarni ravni opravijo tudi do 50 % več dela kot na primer kolegi v Avstriji, pa čeprav je bilo že pred leti pod vlado dr. Cerarja sprejeto, da se bodo pričeli postopno uveljavljati standardi in normativi za delo zdravnikov.
Slovenski zdravniki ne zmorejo več delati v sistemu, kot ga brez vpogleda v prakso na terenu dirigira vladajoča slovenska politika. Čedalje več je administrativnih zahtev, kaznovanje zdravnikov, če ne izpolnijo vseh birokratskih nalog, nalaga se jim vedno novo delo, hkrati pa so predmet medijskih napadov, ki zmanjšujejo ugled celotnega zdravništva. Družinske zdravnike se pogosto razporeja na dve delovišči hkrati, z dekretom pa jim je Vlada naložila dodatno opredeljevanje bolnikov. Takšne odločitve silijo zdravnike, da bolnike skrajšujejo čas, ki ga namenjajo obravnavi bolnikov, kar pomeni, da ne morejo več kakovostno opraviti svojega dela. Ob tem pa ne gre pozabiti, da je vsak zdravnik tudi kazensko dogovoren v primeru strokovne napake. V mojih očeh so zdravniške odpovedi pravzaprav ugovor vesti.
Kdo po vašem mnenju ni odigral ključne vloge, da bi se zadeve lahko odvile v drugačno smer? Ministrstvo za zdravje, vodstva zdravstvenih domov ali morda celo zdravniki sami?
Stanje, kot ga imamo danes v zdravstvu, je posledica izključevanja medicinske stroke iz soodločanja o zdravstveni politiki. Je posledica dejstva, da zadnjih 10 let zdravstveno politiko oblikujejo uradniki, ki ne razumejo bistva zdravstva – to je, da zdravstvo obstaja zaradi bolnikov in da mora zdravstvo priti nasproti njihovim potrebam. Birokratski pristop in socialistična filozofija so privedle do stanja, kakršnega imamo danes. Ključno vlogo ima gotovo ministrstvo za zdravje in vsakokratna vlada RS, stroka pa žal zadnja leta ni bila vključena v urejanje zadev. Pripombe, ki so jih na predlagane spremembe zdravstvene zakonodaje podale zdravniške organizacije, niso bile upoštevane. Zakoni so bili sprejeti mimo stroke.
Kako bi po vašem mnenju lahko to nastalo situacijo najlažje rešili in s tem preprečili takšne neljube dogodke ter predvsem kako hitro je to mogoče urediti?
Takoj je treba zdravstvene time razbremeniti nepotrebne administracije. Takoj je treba spremeniti škodljive zakone, sprejete v času prejšnje vlade (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o pacientovih pravicah). Ukiniti je treba vodenje čakalnih seznamov in pričeti delati po medicinski doktrini in ne na podlagi birokratskih razvrščanj v neke administrativne sezname.
Potrebno je dogovarjanje in upoštevanje že zagotovljenih standardov in normativov glede obremenitev. Spremeniti bi morali zakonodajo in pričeti nagrajevati zdravstvene delavce po opravljenem delu, ki mora biti opravljeno kakovostno. Takoj je treba načrtovati kadre in povečati vpis na medicinskih fakultetah. Slovensko zdravstvo iz nastale kadrovske stiske ne bo izšlo še 10 do 12 let. Če se pogoji dela in nagrajevanje ne spremenijo, pa tudi več diplomantov ne bo rešilo problema zatohlosti v slovenskem zdravstvenem sistemu.
Velika »rak rana« našega zdravstva so tudi čakalne vrste. Vsem je verjetno znano dejstvo, da je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc v pretekli Cerarjevi vladi za skrajševanje čakalnih vrst namenila več kot 16 milijonov evrov, to naj bi bilo celo prednostno področje njenega mandata. Kako vi gledate na to dogajanje okoli čakalnih vrst in zakaj s takšno »finančno injekcijo« ni prišlo do sprememb na tem področju?
Glavni razlog za čakalne vrste je ZZZS, ki letno plansko določa obseg storitev, ki jih bo plačal izvajalcem. Če izvajalci zaradi potreb bolnikov opravijo več storitev, kot je dogovorjeno v pogodbah, ZZZS teh ne plača. Dodatna finančna injekcija za skrajševanje čakalnih vrst šele v zadnjem kvartalu leta pa pač ni obrodila pričakovanih rezultatov, zlasti zaradi slabe organizacije v javnih zdravstvenih zavodih in neustreznega plačnega sistema, saj javni zavodi nimajo možnosti, da bi ustrezno nagradili tiste, ki so pripravljeni delati več in bolje. Če bi ministrica res želela, da se sredstva porabijo namensko, bi morala k sodelovanju z ustreznim razpisom povabiti vse izvajalce, ne le izbrancev.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je prvi minister za zdravje v Šarčevi vladi Samo Fakin poudarjal, da je prioriteta ureditev čakalnih vrst, a je svoj položaj zapustil po zgolj šestih mesecih. Je po vašem mnenju k njegovemu odstopu res prispevalo slabo zdravstveno stanje ali se je morda želel dotakniti področij, ki za nekatere pri nas ostajajo »sveta«?
Glede odstopa težko špekuliram, je pa dejstvo, da je pred koalicijskim vrhom na Brdu napovedal, da načrtuje spremembe na področju delovanja javnih zdravstvenih zavodov in malo pred tem še, da trenutno ni pravi čas, da bi ukinjali dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Izjavil je tudi, da koncesionarji niso problem slovenskega zdravstva.
Veliko je v Sloveniji tudi govora o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Zato bi vas prosila, če mi poveste, kako je vaše mnenje glede tega. Bi bilo res za uporabnike storitev bolje, da bi se ta vrsta zavarovanja ukinila in kako bi se potem zagotovil ta deficit denarja?
Uvedba dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je leta 1992 zapolnila povsem prazno zdravstveno blagajno in je bila torej takrat rešitev za financiranje zdravstva. Ukinitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj bi imela danes za posledico za okrog 600-700 mio evrov manj zbranih sredstev. V Sloveniji z obveznimi, zakonsko določenimi prispevki zberemo le okrog 5,6 % vsega denarja za zdravstvo, preko dopolnilnih zavarovanj še okoli 2,4 % in dodatno z neposrednimi plačili iz žepa še okrog 450 mio evrov. In ko SURS poroča o 8,6-odstotni prispevni stopnji za zdravstvo v Sloveniji, nikoli ne razložijo, kako pridejo do teh 8,6 % (kot prispevno stopnjo prikažejo absolutni znesek, ki ga zberemo na prej opisane tri načine).
Uvajanje samo ene zdravstvene zavarovalnice bi pomenilo monopolno pozicijo, kar bi bilo slabo za bolnike in za izvajalce. Če želimo, da se stvari izboljšujejo, potrebujemo konkurenco, tudi na področju zdravstvenega zavarovanja.
Veliko pogovorov v Sloveniji poteka tudi o tem, kakšno zdravstvo si pri nas zaslužimo. Kakšno pa je vaše mnenje glede ureditve zdravstva? Naj imamo javno zdravstvo ali je v našem prostoru prostor tudi za zasebno zdravstvo ter, seveda, kako bi v tem primeru zagotovili, da bi imeli vsi enake možnosti dostopa do zdravljenja?
Potrebujemo dobro javno zdravstvo. Javno zdravstvo je po definiciji zdravstvo, kjer bolniki za javno zbran denar prejmejo zdravstvene usluge, ko le te potrebujejo.
Primer dobre prakse je sosednja Avstrija in druge evropske države, kjer imajo narejeno mrežo zdravstvenih izvajalcev. Izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje določene zdravstvene dejavnosti, enostavno sklenejo pogodbo o izvajanju storitev z eno ali več zavarovalnic. Zavarovalnice sklepajo police za področje zdravstvenega zavarovanja z zavarovanci. Ko so za zavarovanca opravljene določene storitve, jih zavarovalnica plača izvajalcu (kot to že poznamo v Sloveniji za avtomobilsko zavarovanje).
Ali je po vašem mnenju »zdravo« za zdravstvo, da ima zavarovalnica monopol nad zdravstvom, ali se vi zavzemate za zdravstvo, v katerem bo imelo težo več različnih zavarovalnic?
Kot sem že povedala, je monopol vedno škodljiv. Za spremembo zavarovalnega sistema v zdravstvu pa vsekakor potrebujemo širšo strokovno razpravo in zgledovanje po najboljših znanih praksah v Evropi.
Iz naše perspektive se zdi, da je ureditev zdravstvenega sistema v Sloveniji onemogočena tudi zaradi korupcije, ki je velik problem. Verjetno poznate ugotovitve preiskovalne komisije, ki jo je vodila gospa Godec, in so se dotaknile le enega od velike količine različnih pripomočkov v zdravstvu. Kaj menite o tem področju in, če se strinjate z mojim mnenjem, zakaj po vašem mnenju prihaja do takšnih anomalij v našem zdravstvenem sistemu?
Problem korupcije ni prisoten le v Sloveniji in ni omejen le na zdravstvo, temveč je zažrt v vse pore naše družbe. Žal v Sloveniji ne deluje pravni sistem. Tako lahko izbranci počnejo vse, kar jim je volja, organi pregona pa se prepogosto lotevajo le kurjih tatov.
Zanima me tudi, kako vaši kolegi v tujini gledajo na ureditev zdravstvenega sistema v Sloveniji in stanje korupcije v le-tem? Ob tem bi rada spomnila, da je v intervjujih tako za naš portal kot druge medije gospod Blaž Mravlje, ki dela v tujini, zelo kritično ocenil naš sistem in si v razvitih državah takšnega delovanja sploh ne predstavlja?
Kolegi v tujini ne razumejo našega sistema, ker nobena članica EU nima državnega zdravstva, kot ga ima Slovenija. V Evropi tudi za zdravstvo velja prosta gospodarska pobuda, zdravniki se odločajo sami, ali bodo svobodnjaki ali zaposleni v bolnišnicah. Bolnišnice delujejo skladno z veljavno zakonodajo za gospodarske družbe, saj po evropskem pravnem redu velja, da je zdravstvena dejavnost gospodarska dejavnost splošnega pomena, kar pomeni, da je posebej regulirana, vendar sloni na zdravi ekonomiji in prosti pobudi.
Za konec bi vas prosila, če bi lahko podali nekaj smernic, ki si jih želite, da jih prične urejati trenutni minister za zdravje Šabeder, da bo vam olajšal delo, pacientom pa dostop do zdravstvenih storitev?
Problem gospoda Šabedra je Vlada, v kateri deluje. Slovenski zdravstveni sistem je zašel do te mere, da potrebuje celovito »resetiranje«. Glede na vladne koalicijske stranke in nadvladno stranko Levico pa se slovenskemu zdravstvu in slovenskim bolnikom ne piše dobro.
Z gospo Alenko Forte sva lepo poklepetali o našem zdravstvenem sistemu in upam, da podali kakšno rešitev, ki bo še kako v pomoč za zagotavljanje in uresničevanje 53. člena Ustave Republike Slovenije, ki govori o pravici do zdravstvenega varstva. Zato se gospe Forte lepo zahvaljujem za pogovor in ji želim veliko uspeha na prihajajočih volitvah.
M.I.
