Ljubljana 30. november 2020 – Danes se je minister za notranje zadeve Aleš Hojs preko videokonferenčne povezave udeležil prvega sestanka v okviru Foruma za schengen. Na sestanku so poleg notranjih ministrov držav članic EU, sodeloli tudi poslanci Evropskega parlamenta. Evropska komisija je s sestankom začela z rednimi razpravami o prihodnosti schengenskega območja.
Evropska komisija se je na sestanku osredotočila predvsem na pomanjkljivosti obstoječega schengenskega sistema in na iskanje skupnih rešitev, kako te vrzeli čimprej odpraviti. Sodelujoči so v tej strateški razpravi izrazili želje in pričakovanja, kako naj bi se schengenski sistem razvijal v prihodnje, da bo bolj robusten in odziven na morebitne nove krizne situacije, grožnje in pritiske.
»Shengen je ena večjih pridobitev Evropske unije, zato me veseli, da se lahko danes odprto pogovorimo o trenutno najbolj perečih vprašanjih v povezavi s schengnom in izrazimo naša pričakovanja za postopno reformo obstoječega sistema,« je uvodoma dejal minister Aleš Hojs. Ta bi morala temeljiti na ohranjanju njegove integritete in nadgradnji sistema, ki bo robustnejši in s tem odziven na morebitne nove krizne situacije in pritiske.
Za ustrezno delovanje schengenskega sistema je ključen učinkovit nadzor zunanje meje EU kot del celovite in učinkovite migracijske politike. »Zato se z velikimi pričakovanji, pa tudi z določeno mero previdnosti, oziramo k novemu paktu o migracijah in azilu. Ker pakt jutri še ne bo zaživel, nujno potrebujemo nekatere operativne rešitve že danes. Zato mora biti naša prioriteta čimprej zagotoviti boljše sodelovanje s tretjimi državami in državami izvora ter predvsem omogočiti učinkovito vračanje vseh oseb, ki niso upravičene do bivanja v EU,« je poudaril minister.
Pri tem ima pomembno vlogo Frontex. Okrepiti moramo njegove kapacitete za vračanje in se osredotočiti na polno vzpostavitev stalnih enot za pomoč pri nadzoru zunanjih meja. »Frontex bo moral svoje enote napotiti na najbolj obremenjene dele zunanje meje, tudi v regijo Zahodnega Balkana. Pričakujemo, da bodo države članice v skladu z veljavno zakonodajo prostovoljno soglašale z napotitvijo teh enot na svoje zunanje meje. Če pa bodo kljub kritičnim razmeram temu nasprotovale, bomo vztrajali pri spremembi pravne podlage, da sprejem enot postane obvezen,« je bil jasen minister.
Minister Hojs je v razpravi poudaril tudi, da je nujno zagotavljati prosto prehajanje meja in se pri tem navezal na problem podaljševanja kontrol na notranjih mejah EU. »Preden države uvedejo mejne kontrole na notranjih mejah, naj uporabijo vse alternativne ukrepe, kot so skupne policijske patrulje, čezmejna izmenjava informacij in drugi izravnalni ukrepi,« je še dejal minister.
Ob koncu se je dotaknil še učinkovitosti schengenskega evalvacijskega mehanizma. »Menimo, da bi morale države članice bolj odgovorno pristopiti k izvajanju ukrepov, ki izhajajo iz tega mehanizma in jih tudi dejansko realizirati. Razmisliti pa je treba tudi v smeri, da bo treba priporočila, ki so izključno strokovne narave, obvezno izvajati.«
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve
