V tem tednu – 14. novembra 2019 bo Okrožno sodišče v Ljubljani pričelo obravnavati tožbo predsednika SDS Janeza Janše, ki od države oziroma nekdanje tožilke in štirih sodnikov zahteva odškodnino v višini 900.000 evrov zaradi krivične obtožbe v zadevi Patria.
Prvak SDS je tožbo vložil zoper takratno državno tožilko in danes odvetnico Branko Zobec Hrastar, ki je pripravila obtožni predlog v zadevi Patria na podlagi indicev, okrajno sodnico Barbaro Klanjšek, ki je na prvi stopnji zoper Janeza Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča izdala obsodilno sodbo v zadevi Patria. Ob tem spomnimo, da je bila obsodilna sodba izdana na podlagi indicev.
Kljub številnim opozorilom pravnih strokovnjakov, da sodba na podlagi indicev ne more biti obremenilna je višji sodnik Milan Štrukelj, kot predsednik senata višjega sodišča potrdil takšno sodbo na prvi stopnji zato je zoper njega tudi vložen odškodninski zahtevek.
V kolikor sta že prvo in drugo stopenjsko sodišče izdali obsodilno sodbo na podlagi indicev v zadevi Patria bi se moralo vsaj Vrhovno sodišče na čelu s predsednikom sodišča Brankom Maslešo in poročevalko v tej zadevi Vesno Žalik zavedati, da se v demokratičnih ureditvah ne more izdati sodba na podlagi indicev oziroma dejanj, ki sploh ne obstajajo. Vendar je Vrhovno sodišče s prej omenjenima sodnikoma prav tako potrdilo sodbo predhodnih sodišč. Tudi zaradi tega se je predsednik SDS odločil, da zoper omenjena sodnika poda odškodninski zahtevek.
Da je bila sodba krivična je namreč potrdilo ustavno sodišče, ki je na koncu celotno zadevo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Vendar zaradi zavlačevanja postopka na prvi stopnji do tega ni prišlo, saj je zadeva Patria zastarala. V sami sodbi Ustavnega sodišča je namreč zapisano, da predhodna sodišča niso dokazala oziroma sploh niso konkretizirala znakov kaznivega dejanja sprejemanja ali dajanja podkupnin v zadevi Patria, kar je tožilka Zobec Hrasterjeva očitala Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču.
Ustavno sodišče je v sodbi tudi ugotovilo, da bi se moral takratni predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša tudi izločiti iz postopka. Da navedbe Ustavnega sodišča še kako »pijejo vodo« dokazuje tudi spodnji posnetek, ki prikazuje izjavo oziroma pričanje Radovana Marvina pred državnozborsko Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti 23. oktobra 2014. V njej je jasno vidno za kakšen konstrukt je v omenjeni zadevi šlo. Gre namreč za izjavo, ki je tudi notarsko overjena.
Z omenjenim konstruktom, ki je svoj epilog vedno doživljal pred državnozborskimi volitvami, je nastala škoda katere višino je danes težko izračunati. V kolikor tega procesa ne bi bilo bi se državnozborske volitve 2011 in 2014 lahko končale s popolnoma drugačnimi izidi. Spomnimo tudi, da je bil Janez Janša ravno pred volitvami 2014 pozvan na prestajanje kazni v tej sodbi, ki je bila na koncu razveljavljena, proces pa nikoli ni doživel epiloga.
M.I.
