V izjavi za javnost so na Mestni občini Celje zapisali, da si že vrsto let prizadevajo, da bi ustvarili prijaznejše mesto za vse invalide. Lani so na pobudo mestnega svetnika in člana CŽL Mateja Lednika ustanovili Svet za invalide, na pobudo Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje pa se vključujejo v projekt Občina po meri invalidov. V tesnem sodelovanju z vsemi invalidskimi društvi lahko na področju invalidov storijo velik korak naprej, odpravijo diskriminacijo in invalidom omogočijo enakopravnejše vključevanje v delovno in družabno življenje.
Da bo tudi Celje pridobilo listino Občina po meri invalidov, mora posebna delovna skupina najprej pripraviti analizo o položaju invalidov v Mestni občini Celje in akcijski načrt. Ta naj bi bil končan še letos in bo predstavljala glavno vodilo pri postopnem odpravljanju najrazličnejših ovir, s katerimi se invalidi še vedno srečujejo na javnem prostoru. Predstavniki občinske uprave in različnih invalidskih društev so se na včerajšnji 2. seji Sveta za invalide, ki je bila v Narodnem domu, pogovarjali o tem, kako bi medsebojno sodelovanje in izmenjavo mnenj v prihodnje še okrepili. S skupnimi močmi želijo doseči, da bodo lahko gibalno ovirani, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, ljudje z motnjami v duševnem razvoju, starejši, poškodovani in starši z majhnimi otroki dostopali do prostora, vsebine in storitev tako kot vsi ostali, ki nimajo nobenih omejitev.
Mestna občina Celje je že v preteklih letih uresničila več projektov, ki so ranljivim skupinam omogočili lažje življenje. V dvorani Narodnega doma so vgradili indukcijsko zanko (ta je še v Osrednji knjižnici Celje), bili pa so tudi med prvimi občinami, ki so osrednjo prireditev ob občinskem prazniku ob prenosu na lokalni televiziji začeli prevajati v znakovno govorico gluhih. Z društvom je občina sklenila dogovor, da lahko, kadar to želijo njegovi člani, na sejah mestnega sveta zagotovijo tolmača. Vse semaforje v mestu, kjer so prehodi za pešce, so opremili z zvočnimi signali. Sistematično gradijo klančine in vsako leto preko javnega razpisa sofinancirajo programe invalidskih društev. Korak naprej so naredili tudi na stanovanjskem področju.
Družba Nepremičnine Celje je lani prvič ponudila v najem sedem arhitekturno prilagojenih stanovanj za potrebe invalidov, ki so trajno vezani na invalidski voziček in tri stanovanja s prilagojenimi inštalacijami za gluhe in slepe osebe. Inkubator savinjske regije je lani prvič organiziral Start up šolo za gluhe in naglušne, ki se jo je udeležilo deset gluhih in naglušnih oseb iz vse Slovenije, delavnice za gluhe in naglušne pa pripravljajo tudi v Socio Večgeneracijskem centru.
V celjskih osnovnih šolah je trenutno 11 učencev, ki so naglušni ali gluhi in imajo slušni aparat ali polžkov vsadek. Ti otroci imajo težave na področju komunikacije, razumevanja in socialnega vključevanja. Ravnateljice in ravnatelji ob tem povedo, da imajo gluhi in naglušni otroci težave pri navezovanju stikov, so bolj tihi in sramežljivi. V šolah veliko pozornost namenjajo temu, da otroke, ki slišijo, seznanjajo s posebnostmi njihovih gluhih in naglušnih sošolcev, jim predstavijo delovanje polžkovega vsadka in jih pojasnijo vse, kar jih zanima. Otroci se zato med sabo lepo razumejo in načeloma v medsebojnem odnosu nimajo težav.
M.I.
