V Mestni občini Celje se tako kot v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS) zavzemajo za ohranjanje modelov evropskega financiranja, ki so se v pretekli finančni perspektivi izkazali za uspešne. Tak uspešen mehanizem je CTN (Celostne teritorialne naložbe), v sklopu katerega je Celje pridobilo glavnino sredstev za gradnjo nove stanovanjske soseske DN 10, za projekte s področja trajnostne mobilnosti itn. Stališče MOC in ZMOS temelji na usmeritvah Urbane agende EU, ki predstavlja politični okvir za nadaljnji trajnostni razvoj mest in doseganje ciljev zelenega in digitalnega prehoda.
Mestna občina Celje je v minuli finančni perspektivi (2013 – 2020), z mehanizmom CTN pridobila približno 13 milijonov evrov. Iz tega naslova so med drugim financirani gradnja nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju (DN 10), projekt Generator (Tehnopark Celje), ureditev mreže kolesarskih povezav v MOC, Upravljanje mobilnosti, Severna vezna cesta in vozlišče P&R.
»S temi projekti smo dodobra preoblikovali urbano infrastrukturo v Celju, omogočili kakovostnejše pogoje za bivanje in uveljavili trajnostno mobilnost kot pridobitev za čistejši zrak in bolj zdrav način življenja v mestu,« je povedala mag. Saša Heath – Drugovič, vodja Službe za evropske zadeve na Mestni občini Celje.
Na nedavni seji se je Skupščina Združenja mestnih občin Slovenije seznanila s stanjem izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) v prejšnji perspektivi (ta se sicer s črpanjem EU sredstev zaključi leta 2023), ki zagotavlja evropska in državna sredstva za uresničevanje trajnostnih urbanih strategij. Do konca preteklega leta je bilo potrjenih že 79 projektov mestnih občin. Njihova investicijska vrednost presega 241 milijonov evrov, dodeljeno sofinanciranje pa znaša preko 131 milijonov evrov. Skupščina ZMOS je potrdila nov seznam izbranih projektov urbane prenove, s tem pa je predvidena 100 odstotna dodelitev evropskih sredstev iz mehanizma CTN.
V sklopu programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-27 Služba vlade za evropske zadeve (SVRK) predvideva spremembo izvajanja mehanizma CTN na način, da ZMOS ne bi bil več posredniški organ, da bi javne pozive za oddajo projektov objavljala ministrstva (in ne ZMOS kot doslej), izbor operacij s strani »zastopnika mestnih občin« bi bil pogoj za prijavo na javni poziv ministrstva, upravičeno območje bo celotna mestna občina, ne le mestna naselja, SVRK pa se zavzema za 8 različnih vsebinskih specifičnih ciljev, ki bi lahko bili vključeni v CTN.
»Način izvajanja mehanizma CTN je bil v obdobju 2014-2020 priznan kot dobra praksa tudi na evropski ravni. Predvidena je širitev vsebin, kar pomeni tveganje za razdrobljenost izvajanja in sredstev. Zmanjšuje se vloga mestnih občin pri izvajanju mehanizma – tako strokovno kot politično, kar bo znižalo učinkovitost izvajanja CTN. Obenem osnutka programskih dokumentov določata, da mestne občine niso upravičenci v mehanizmu regionalnega razvoja,«« je še dejala mag. Saša Heath – Drugovič, ki je tudi Predsednica Odbora za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje pri ZMOS.
V Mestni občini Celje se zato, tako kot v ZMOS, zavzemajo, da se izvajanje CTN kot primer dobre prakse ohrani v dosedanji obliki s tako imenovanim dvofaznim postopkom in vlogo ZMOS kot posredniškega organa, ki objavi javne pozive za oddajo projektov. Prav tako si želijo, da bi se za CTN namenila tudi sredstva Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada, saj je pomemben element mehanizma CTN financiranje iz več virov.
Kot je Saša Heat – Drugovič še povzela stališče ZMOS, je zelo pomembno, da se CTN osredotoči na tri specifične vsebinske cilje in sicer na
-Varstvo in ohranjanje narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture tudi v mestnem okolju in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja (pristojnost ministrstvo za okolje in prostor (MOP),
– trajnostno urbano mobilnost (ministrstvo za infrastukturo – MIZ) in
– celostni teritorialni razvoj mestnih območij
»Večje število specifičnih ciljev pomeni drobitev sredstev in več ministrskih posredniških organov oziroma večje administrativne obremenitve,« je še poudarila Saša Heat – Drugovič.
Mestna občina Celje sicer v okviru mehanizma CTN za naslednjo finančno perspektivo (2021 – 2027) – predvideva za evropska sredstva kandidirati z naslednjimi projekti: Pametno mesto kot nadgradnja projekta Upravljanje mobilnosti, Garažni hiši na železniški postaji in parkirišču Spodnji grad, Infrastruktura za kolesarje in pešce (Specifični cilj: Večmodalna mestna mobilnost); Šmartinsko jezero – ureditev manjkajočih pešpoti in druge infrastrukture (Zmanjšanje onesnaževanja/Zelena infrastruktura); Rekonstrukcija Turške mačke, Majolke in Kajuhovega doma, Dokončanje obnove Knežjega dvorca (Celostni razvoj mestnih območij); Energetska prenova javnih stavb (Energetska učinkovitost). Skupna vrednost teh projektov je ocenjena na skoraj 26 milijonov evrov.
V Mestni občini Celje se bodo glede na spremembe programskih dokumentov prilagajali tudi s projekti.
Začetek izvajanja evropske kohezijske politike (EKP) za obdobje 2021-2027 je predviden v letu 2023, potrditev programskih dokumentov s strani Evropske komisije pa sredi leta 2022.
Avtor: MOC
