Današnji dan spomina na rajne bo potekal brez množičnih obiskov grobov in tradicionalnega druženja. Ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 namreč razen izjem prepovedujejo zbiranje nad šest oseb in prehajanje med občinami. Ni pa odpovedana osrednja spominska slovesnost pri spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev.
Predsednik DZ Igor Zorčič bo zatem položil vence pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo ’91, pri spomeniku padlim v NOB, ob Lipi sprave in pri kostnici žrtvam prve svetovne vojne.
Za dan spomina na rajne je sicer značilno obiskovanje grobov bližnjih, polaganje cvetja nanje in prižiganje sveč v spomin na pokojne. Vendar epidemiologi tokrat naprošajo k doslednemu spoštovanju ukrepov proti širjenju novega koronavirusa.
Tudi ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore je pozval, naj obiščemo le grobove v svoji župniji oz. občini in se bližnjih pokojnih spomnimo v molitvi. Poleg tega se je treba po njegovih besedah izogniti obisku sorodnikov in prijateljev.
Tisti, ki se bodo kljub ukrepom odločili za obisk groba, bodo lahko v Ljubljani na javnih parkiriščih v neposredni bližini Žal in drugih pokopališč ter v Kopru na vseh javnih parkiriščih parkirali brezplačno. V Mestni občini Maribor pa so spomnili, da v okolici pokopališč Pobrežje, Gorca in Razvanje velja poseben prometni režim.
Katoliška cerkev obhaja slovesni in zapovedani praznik vseh svetih
“V Katoliški cerkvi 1. novembra obhajamo slovesni in zapovedani praznik vseh svetih.
Ta dan bodo maše po vseh slovenskih župnijah, vendar letos zaradi epidemije COVID-19, jih bodo duhovniki darovali brez udeležbe vernikov. Na Vzhodu je Cerkev praznik obhajala že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju praznovanje razširilo tudi v zahodno Cerkev. Pod vplivom vzhodne Cerkve so proti koncu 6. stoletja uvedli praznik vseh mučencev tudi v Rimu, papež Bonifacij IV. pa je 13. maja leta 610 rimski tempelj Pantheon posvetil Devici Mariji in vsem mučencem.
Misel o praznovanju vseh svetnikov (in ne več samo mučencev) je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. (731-741) pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom.
Papež Gregor IV. (827-844) je praznik izrecno iz 13. maja preložil na 1. november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vesoljni Cerkvi. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali 1. novembra, pa imamo že iz časa pred letom 800. Razlogi, zakaj je Cerkev uvedla praznik vseh svetih, nastajajo že kmalu po uvedbi: število svetnikov je tako narastlo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej v bogoslužju.
Pastirsko pismo o krščanskem pogrebu
Na praznik vseh svetih se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so namreč znali z Božjo pomočjo tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati (prim. C 40). Praznik je tudi izraz vere Cerkve, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi drugi neimenovani možje in žene vseh časov.
Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8). To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih,” piše na spletni strani SŠK.
Avtor: Demokracija
