Dr. Anže Logar: “Moj primarni cilj na mestu zunanjega ministra je predvsem slediti odločitvam referenduma in podlagam, zapisanim v ključnih strateških dokumentih.”

Foto: SDS

Včeraj se je v Državnem zboru RS kot kandidat za zunanjega ministra predstavil dr. Anže Logar. V svoji predstavitvi je pudarli, da je politik, ki zagovarja konsenz pri iskanju političnih vprašanj in tako bo deloval tudi kot zunanji minister, v kolikor bo dobil zadostno podporo.

Novi kandidat za zunanjega ministra dr. Anže Logar je poudaril, da so leta 2003 Slovenke in Slovenci na referendumu podelili dve jasni zavezi in Sloveniji dodelili mesto v Evropski uniji in Zvezi Nato.  »Moj primarni cilj na mestu zunanjega ministra je predvsem slediti odločitvam referenduma in podlagam, zapisanim v ključnih strateških dokumentih,« je še dodal kandidat za zunanjega ministra.

Anže Logar
Foto: SDS

Dr. Logar je povedal tudi, da se bo v primeru potrditve kot zunanji minister zavzel za naslednje ključne prioritete zunanje slovenske politike v naslednjih dveh letih in pol: »Enoten glas zunanje politike, usklajevanje stališč, pomen gospodarske diplomacije, skrb za avtohtono slovensko skupnost v sosednjih državah, krepitev ugleda in vpliva v okviru EU, sveta, mednarodnih organizacijah in seveda uspešno predsedovanje svetu EU bodo visoko na jedilniku slovenske diplomacije v prihodnjem obdobju«.

Sodelovanje s sosednjimi državami je za dr. Logarja izjemnega pomena. »Podpirati moramo pobude, ki bodo vzpostavile zaupanje, a hkrati spoštovale mednarodno pravo«. Kot eno od možnosti za krepitev sodelovanja s sosednjo Hrvaško kandidat za zunanjega ministra predlaga določitev posebnega odposlanca za odnose s Hrvaško, ki bo imel celoten pregled nad odnosi med državama, hkrati pa bo bolj agilen kot medresorska skupina, ki v tem trenutku deluje: »Apeliram na vse nosilce oblasti, da iščejo način za zagotavljanje naših strateških interesov in grajenje dobrih medsosedskih odnosov. Zdi se, da je prišel čas za t.i. tiho diplomacijo na področju odnosov s Hrvaško«.

V nadaljevanju se je osredotočil na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. V okviru primopredaje bo po njegovih besedah treba najprej pregledati, kakšno je stanje pri pripravah na predsedovanje, kje so kritične točke in kje bo treba najbolj »zagristi«, da bo predsedovanje uspešno tako kot leta 2008. Dr. Logar ocenjuje, da bo »lastništvo« nad pripravami morala prevzeti vlada in njen predsednik, veliko vlogo bo odigral Direktorat za skupno varnostno politiko in Direktorat za zadeve EU ter stalno pripravništvo v Bruslju.

Kandidat za zunanjega ministra se je nato dotaknil še samega kadrovanja in zaposlenih na Ministrstvu za zunanje zadeve. Prepričan je, da na ministrstvu delo ni razporejeno enakomerno, »številni kvalitetni diplomati so preobremenjeni, kader bi morali zagotoviti tam, kjer se res kaže potreba«. Dr. Logar napoveduje, da si želi okrepiti predvsem zunanjo službo ministrstva, »konec koncev je diplomacija zato, da imamo dober zvočnik v tujini in dobro slušalko iz tujine, za kar potrebujemo ustrezno usposobljen kader v dovolj velikem številu.« Zaradi svoje specifike Slovenija po mnenju dr. Logarja potrebuje večji zunanjepolitični proračun, »trenutni proračun je eden najmanjših med vsemi slovenskimi ministrstvi, če bomo želeli narediti korak naprej, bomo morali investirati«. Preseneča ga, da Slovenija potenciala, ki ga ima tudi zahvaljujoč prvi dami ZDA, ne izkorišča v takšni meri, kot bi ga katera druga država EU.

Spomnil je še na slovenske veleposlanike, ki jih odbor za zunanje zadeve zaslišuje pred odhodom na delo v tujino. »Moja želja je, da se z njimi pogovorimo tudi potem, ko se vrnejo s svoje misije v tujini, « je dejal in dodal, da je prepričan, da se bo tisti, ki je dobro opravil svoje delo, zaslišanja z veseljem udeležil, odbor za zunanje zadeve pa bo lažje ocenil dogajanje slovenske diplomacije in težave le-te v tujini.

Ob koncu se je dotaknil še gospodarske diplomacije, pri razvoju katere bo nujno sodelovanje z Ministrstvom za gospodarstvo. Dodaja, da tako kot lahko zunanji minister vpliva na boljše gospodarsko sodelovanje med posameznimi državami, lahko tudi gospodarstveniki, predvsem v državah, kjer Slovenija nima pretirano razvite diplomacije, pripomorejo k razvoju in sodelovanju diplomacije med državama.

Celotni članek je dostopen tukaj.

Vir: SDS