Dr. Vinko Gorenak: “Državni prazniki, dobri možje in komunizem”

Dr. Vinko Gorenak (Foto: posnetek zaslona)

Mesec December, ki se izteka, je mesec praznikov in mesec dobrih mož. Kar se tiče praznikov, moramo seveda omeniti Božič, Dan samostojnosti in enotnosti, ter seveda Novo leto. Božiča, kot državnega praznika, v času totalitarnega komunizma nekdanja država ni priznavala, to je bil navaden delovni dan. Dan samostojnosti in enotnosti, je bil do leta 2005 Dan samostojnosti, šele takrat smo mu zakonsko dodali besedo »enotnosti«. Praznujemo pa ga seveda v spomin na zgodovinsko odločitev Slovencev leta 1990, ko smo na referendumu glasovali za samostojno državo Slovenijo. Tudi praznovanje Novega leta, kot državnega praznika, se je spreminjalo. V času totalitarnega komunizma je takratna država kot državni praznik uzakonila 1. in 2. Januar, enako je bilo v samostojni Sloveniji, toda leta 2012 smo kot državni praznik ukinili 2. Januar, da bi ga nekaj let kasneje ponovno uzakonili.

Toda poglejmo evropsko primerljivost praznovanja Božiča in Novega leta. Božič, kot državni praznik, praznuje velika večina evropskih držav, res je, da je to v večinsko krščanskih državah 25. December v pravoslavnih pa 6. Januar, le čas totalitarnega komunizma je bil tisti, ko so nam ta tradicionalni družinski praznik odvzeli. Odvzeli so nam državni praznik, nikoli pa praznovanja Božiča v družinskem krogu. Novo leto je praktično povsod po svetu državni praznik, tudi v vseh evropskih državah, toda večinoma ga praznujejo le 1. Januarja, skorajda ne boste našli evropske države, kjer bi bil državni praznik tudi 2. Januar.

Čas praznikov je tudi čas voščil. Voščijo nam voditelji države, voščijo nam cerkveni dostojanstveniki, voščimo si ljudje med seboj. Tu pa že prihaja do razlik med nami. Ne glede na to, da je Božič uzakonjen državni praznik, besedi »blagoslovljen Božič« mnogim med nami, zlasti levim politikom, nekako ne gresta iz ust in voščijo precej pavšalno z besedama »lepe praznike«.

December pa je pri nas tudi čas treh dobrih mož. A ni bilo vedno tako. V večinsko krščanskih državah Evrope gre za Miklavža in Božička, Dedka mraza ne poznajo nikjer. Ker sta bila Miklavž in Božiček v času totalitarnega komunizma nekako ne dobrodošla, celo ne željena, so si v totalitarno komunističnih državah, kamor je spadala tudi naša nekdanja država, izmislili Dedka mraza.

Leta 1990 smo se torej odločili za samostojno državo, ne le to, odločili smo se tudi za to, da opustimo totalitarni komunizem in zaživimo parlamentarno demokracijo. Toda komunizma je v Sloveniji še vedno veliko in preveč, odraža se tudi skozi to, da nekateri ne zmorejo izreči besed »blagoslovljen Božič« in še vedno  pogosto otroke vabijo samo k Dedku mrazu.

Avtor: dr. Vinko Gorenak