Pred dnevi je hudo počilo med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Oba se sicer ponašata z doktorskim nazivom.
Za nepoznavalce razmer naj povem, da Robert Golob in Nataša Pirc Musar uradujeta praktično v isti hiši, le vhod imata vsak s svoje strani. To pomeni, da bi se lahko slišala, tudi če bi sedela vsak v svoji pisarni in če bi eden drugega poklical malo glasneje. Toda temu ni tako. Obnašata se kot dva samovšečna petelina, ki kikirikata vsak na svojem kupu gnoja, komunicirata pa preko novinarjev. Vsebina njunega spora niti ni tako pomembna, seveda gre za vprašanje imenovanja guvernerja Banke Slovenije in Varuha človekovih pravic. Vsak od njiju ima svoje zakonske pristojnosti in ne more biti nič drugače, kot da se dogovorita, ne pa da drug drugega obtožujeta in zmerjata, kot dva naduta mulca.
Oba seveda bolje slišita na levo uho kot na desno, obema tudi hitreje in močneje bije levi del srca, to velja tudi za njune možgane, sposobnejši in hitrejši je seveda tisti levi del. Posledica vsega tega pa so bolj ali manj skrajna leva politična stališča obeh, kar lahko vidimo vsakodnevno. V takih razmerah, bi človek pričakoval, da se bosta politično gledano hitro ujela in sporazumela, pa temu sploh ni tako. Tako hudih sporov med njunimi predhodniki nikoli ni bilo, čeprav so prihajali iz različnih političnih polov in so bili različnega političnega prepričanja. Tudi zato njun spor še toliko bolj odmeva.
Ob tem pa ne gre prezreti očitek Goloba Musarjevi, da je odgovorna za ne imenovanje guvernerja Banke Slovenije, kar naj bi škodilo Sloveniji, ker Slovenija sedaj nima glasu v Svetu guvernerjev pri Evropski centralni banki, v času ko se odloča o višini sredstev za obrambo. To je seveda le še ena od grobih laži Goloba, Svet guvernerjev Evropske centralne banke pač nima ničesar z višino sredstev potrebnih za obrambo. Človek res ne ve ali Golob zavestno laže ali pa nima pojma o tem kar govori.
Avtor: dr. Vinko Gorenak
