Če ste kdaj gradili hišo, ste gotovo najprej naredili dobre temelje. Jasno je namreč, da bo hiša stabilna in dobro stoječa le, če ste naredili res dobre temelje, zato pri temeljih gotovo niste varčevali.
Vsaka demokratična država je tudi neke vrste hiša, ki ima prav tako temelje. Temelje države predstavljajo trije veliki in med seboj neodvisni sistemi. Imenujejo se zakonodajna, izvršilna in sodna oblast. Ti trije temelji so med seboj neodvisni, v okviru zakonov delujejo samostojno in neodvisno, toda eden brez drugega ne morejo, eden drugega pogojujejo in tudi omejujejo. V praksi gre za Državni zbor RS (zakonodajna veja oblasti), Vlado (izvršna veja oblasti) in sodišča (sodna veja oblasti). Med njimi je vzpostavljen sistem zavor in ravnovesij.
Ljudstvo izvoli poslance v Državni zbor, ti sprejemajo zakone, imenujejo vlado in razrešujejo predsednika vlade in ministre in imenujejo sodnike. Vlada izvaja zakone. Sodišča pa sodijo v skladu z zakoni, ki jih sprejema Državni zbor, sodijo seveda lahko tudi poslancem in članom vlade, kot tudi sodnikom samim.
Ljudstvo nima pravice razreševati poslancev, le voli jih lahko vsaka štiri leta, poslanci lahko kadarkoli razrešujejo člane vlade in imenujejo nove. Sodnikov pa nikoli ni mogoče razrešiti, imajo namreč trajni mandat do konca njihove delovne kariere.
Vsi trije temelji države so zelo pomembni, če katerikoli od njih ne dela ali slabo opravlja svoje delo, je to popolnoma enako, kot da se vam zaradi slabih temeljev na enem ali več vogalih pogreza hiša, ki se zato lahko tudi poruši.
V nadaljevanju pa se posvetimo le sodni veji oblasti. Sodniki v takem sistemu morajo soditi pošteno, zlasti pa v skladu z zakoni. Če je posameznik obsojen na prvi stopnji, se lahko pritoži na višje sodišče, ki lahko sodbo razveljavi in jo pošlje v ponovno sojenje ali odloči drugače. Če tudi v tem primeru ni zadovoljen z odločitvijo višjega sodišča, se lahko pritoži na Vrhovno sodišče, ki lahko sodbo potrdi, razveljavi, vrne v ponovno sojenje ali odloči drugače. Če posameznik tudi s tem ni zadovoljen se lahko pritoži še na Ustavno sodišče, ki pa odloči le o tem ali je sojenje potekalo v skladu z ustavo in zakoni, sodbo lahko torej potrdi ali razveljavi in zahteva ponovno sojenje. Če posameznik tudi s tem ni zadovoljen se lahko pritoži še na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki pa je zadnja instanca v sistemu sodstva.
Za konec pa si poglejmo še nekaj številk. Leta 2022 je bilo na ESČP iz Slovenije poslanih 278 pritožb v letu 2023 pa že 978 pritožb ali 4,62 pritožbe na 10.000 prebivalcev, evropsko povprečje pa je 0,41 pritožbe na 10.000 prebivalcev.
Te številke lahko pomenijo le eno. Namreč to, da ljudje z odločitvami naših sodišč niso zadovoljni zato tako masovno iščejo pravico na ESČP ali če povemo še nekoliko bolj poenostavljeno. Eden od temeljev naše države (sodna veja oblasti) je očitno precej slab, seveda pa je vprašanje, če sta ostala dva temelja (zakonodajna in izvršna veja oblasti, torej Državni zbor in vlada) kaj dosti boljša.
Avtor: dr. Vinko Gorenak
