S padcem vlade Marjana Šarca je konec tudi teženj levičarskih strank, da bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremenili v obveznega. Mesečni prispevek bi se po novem imenoval pavšal in bi bil obvezen za vse.
Pri spremembah zdravstvenega zavarovanja v povezavi z dopolnilnim zavarovanjem, kakor so to na ideoloških temeljih nameravali spremeniti v levičarskih strankah LMŠ, SD, Levici in delno SAB, je prevladal razum. Do sprememb ni prišlo, poslanci državnega zbora so jih prejšnji teden zavrnili. Z 51 glasovi proti so tako zavrnili predlog, po katerem bi prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje postalo obvezno. Za je glasovalo le 32 poslancev.
Veliki krogec v malem je poniknil
Proti ureditvi, kjer bi bilo zavarovanje obvezno za vse državljane (in ne prostovoljno kot zdaj), so bili poslanci SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. Podporo preureditvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega, kar so levičarji zapakirali v besedno zvezo »ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja«, so podprli v LMŠ, SD in Levici. V SAB so sicer napovedovali podporo, a sta dva poslanca glasovala proti, dva pa sta se vzdržala. Med njimi tudi Maša Kociper, vodja poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek (SAB), ki je bila še dan pred tem pred televizijskimi kamerami posebno zgovorna, da bo SAB zakon podprla, saj je »treba obljube državljanom, dane pred volitvami, izpolniti«. Nato je poniknila. Ni glasovala.
Šabedra ni bilo
Kako resno so v Šarčevi koaliciji jemali vse skupaj, kaže tudi to, da ministra za zdravje Aleša Šabedra (LMŠ) v času obravnave in glasovanja o spremembah zakona v parlamentu ni bilo. Kasneje je razkril, da je imel Šarec njegovo odstopno izjavo na svoji mizi že vsaj 14 dni. Vse skupaj se je torej dogajalo v času odstopa Marjana Šarca z mesta predsednika vlade, ko je ta ugotovil, da nalogi vodenja vlade ni kos. Še pred njim je odstopil finančni minister iz vrst LMŠ Andrej Bertoncelj. Eden od pomembnih razlogov za njegov odstop je tudi to, da so poslanci vladajoče koalicije želeli dodatno obremeniti državni proračun. Zahtevali so t. i. bianco menico, s katero bi pokrivali izgube v zdravstveni blagajni.
Premier v odstopu Marjan Šarec in njegov minister za zdravje Aleš Šabeder, ki je podal odstop (foto: STA)
Realna Jelka Godec
Kaj so nam pripravljali pri Šarcu, je na seji državnega zbora najbolj slikovito razkrila poslanka Jelka Godec (SDS), ko je dejala, da se bo nova vlada, katera koli že bo, morala najprej soočiti z zdravstveno reformo, in to ne z ukinitvijo, ampak s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »V SDS pozdravljamo spremembo, ki bo prinesla nekaj v dobro bolnikov. To je ukinitev ali preoblikovanje dodatnega dopolnilnega zavarovanja,« je dejala in nadaljevala, da je cilj tega zakona, ki so ga obravnavali, »en sam – ukiniti eno zdravstveno zavarovalnico. To je edini cilj.« Pri tem zavarovalnice ni omenila, obstaja domneva, da je bil njihov cilj ukinitev Vzajemne, ki dela dobro in se levičarjem ne da voditi v celoti. V Vzajemni tudi nadzorujejo porabo denarja za zdravstvene namene in občasno na to tudi javno opozorijo. Jelka Godec je tudi ponovila, da je že večkrat vprašala, kaj bi bilo s temi spremembami na bolje za bolnika. Vendar odgovora ni dobila ne ona ne SDS.
Foto: SDS
Pavšal bi povečali na 32 evrov
Jelka Godec je še dejala: »Prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje ni davek, je prostovoljno zavarovanje, ki ga lahko plačaš ali pa ne, je pa res, da je sčasoma postalo za marsikoga obvezno.« V zadnjem obdobju so ugotovili, da bi bil pavšal 29 evrov za zavarovanje, kot so izračunali vladajoči, premalo. Zato so ga v nekaj tednih dvignili na 32 evrov, kar naj bi veljalo od 1. januarja 2021. Do takrat, če bi se to zgodilo, pa bi bil znesek najverjetneje še višji. Tako bi hitro prišli na zdajšnjih 35 evrov mesečno. Izterjevali bi ga dacarji. To pomeni, da bi številne državljane spravili v še večje finančne težave. Z izvršbami bi jim povečevali stroške, na koncu pa lahko nasilno odvzeli tudi premoženje.
Za konec
Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po nekaterih podatkih ta čas ne plačuje okoli 120 tisoč državljanov. Po novem bi bilo plačevanje pavšala obvezno za vse.
Avtorica Vida Kocjan, članek je bil prvotno objavljen tukaj.
