Petkovi večeri so v Ljubljani po novem rezervirani za kolesarjenje. Pohvalno je, da so številni na novo odkrili ljubezen do vožnje na dveh kolesih, pa četudi bi imeli bržkone več od tega, če bi namesto po zaprašenih ljubljanskih ulicah, mimo državnega zbora, rajši kolesarili nekje v naravi, bolj na samem. Nenazadnje drugega vala epidemije ne moremo kar odpisati.
Kot je namreč v petek povedala infektologinja dr. Bojana Beović, so vse velike kuge, tudi španska gripa, vrnile udarec. Ponekod so bili drugi vali še bistveno bolj smrtonosni. Seveda lahko samo upamo, da se takšen scenarij tokrat ne bo uresničil, a lahko kljub temu ravnamo odgovorno. Množično zbiranje na ljubljanskih ulicah v času še ne končane svetovne pandemije koronavirusa je seveda sila nevarno dejanje. Sploh, če protestniki s seboj vozijo otroke in jim na njihova otroška kolesa brezsramno montirajo transparente z napisi, ki jih ne morejo razumeti. V resnici tudi odrasli vsi ne razumejo čisto dobro, proti čemu protestirajo. Zagotovo pa ne proti diktaturi ali fašizmu.
Protestirajo lahko kolikor hočejo
Nihče jim namreč ni preprečil tako množičnega zborovanja že drugi petek zapored, čeprav bi jim ga po zakonu lahko. Nihče ni odgovarjal za številne sovražne vsebine na transparentih. Podobe iz drugih evropskih držav, kjer policija s protestniki v času, ko so množična zborovanja zaradi zajezitve epidemije prepovedana, ravna precej bolj odločno in ponekod celo nasilno, so v Sloveniji nepredstavljive.
Spominjam se, ko sem kot študent maja leta 2010 v času Pahorjeve vlade protestiral pred državnim zborom. Posamezniki so v parlament metali granitne kocke. Policija je številne pridržala, spet druge razbežala s solzivcem in vodnim topom. Česa podobnega si ta vlada zaradi do nje neprijaznega medijskega okolja ne sme privoščiti, tudi, če se bodo uresničili pozivi k nasilju nekaterih posameznikov na socialnih omrežjih. Stopnja demokracije v Sloveniji torej ni nič nižja, kot je bila pred dvema mesecema, ko je Marjana Šarca na položaju predsednika vlade zamenjal Janez Janša.
Opazovalec včasih dobi ravno nasproten občutek; opozicijske stranke s pozivanjem na proteste in celo lastno udeležbo v času koronakrize, ko so vladni predstavniki noč in dan garali, da imamo danes eno “najboljših epidemioloških slih v Evropi”, izvajajo svojevrsten državni udar. Ki ga ti isti anarhisti, zanimivo, očitajo ravno Janši.
Bodimo pošteni, niso čisto vsi na levi strani slovenske politike zaradi neizmerne sle po oblasti izgubili glavo in želijo nazaj do pozicije moči nasilno, mimo vseh zakonov. Župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, ki prihaja iz vrst Socialnih demokratov, je zaradi svojih izjav in komentarjev že nekaj časa trn v peti centrali v Vili Moskovič. “Baje so se mi zmanjšale človekove pravice in svoboščine. Vse razsvetljene prosim za pojasnilo, katere so tiste spremembe v mojem življenju, ki terjajo izvedbo protestov in katere so tiste svoboščine in pravice, ki si jih moram ponovno pridobiti. Za pojasnila se zahvaljujem,” je zapisal Rojc na Twitterju in kljub nekaterim kritikam še dodal: “Predlagam vodstvu SD, da se posvetuje s predsednikom države Borutom Pahorjem, umiri politično situacijo, ter pripravi volilni program, s katerim bomo SDS premagali na volitvah, ne na ulici.”
Avtorja L.S. in V.D., več lahko preberete tukaj.
