Minister mag. Andrej Vizjak z ravnateljema OŠ Dol pri Ljubljani Gregorjem Pečanom in III. OŠ Celje Aleksandrom Verhovškom podpisal pismo o nameri za projekt vzpostavitve mreže brezogljičnih šol. Namen je oblikovanje mednarodne mreže brezogljičnih šol – na pobudo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in ravnateljev slovenskih šol – ter sistematičen način zmanjševanja ogljičnega odtisa šol in vzgoja mladostnikov.
Minister mag. Andrej Vizjak se je uvodoma ravnateljema zahvalil za to pobudo. »Z veseljem sem jo sprejel, ker gre za odsev dolgoročne strategije razogljičenja Republike Slovenije. Skladno z evropskimi predpisi mora Slovenija pripraviti dolgoročno strategijo razogljičenja do leta 2050. Na tej poti mora analizirati vse sektorje, ki emisije povzročajo in jih znižati.« Projekt je ocenil kot pomemben napor za iskanje rešitev razogljičenja. »Šlo bo za sklop več dejavnikov, od učinkovite rabe energije, do obnovljivih virov, trajnostne mobilnosti in ne nazadnje do skrbnega ravnanja z odpadki in hrano. Vse skupaj tvori celoto brezogljičnosti. Gre za vrsto aktivnosti, pomembnih za vzgojo mladih in angažma učiteljskega kadra.« Minister je izrazil upanje, da bo k projektu pristopilo čim več šol.
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janka Modra je v izjavi poudaril, da je ideja zorela več kot leto dni ob spremljanju vseh dogajanjih, ki zaznamujejo današnji svet. »Pri mladih je treba začeti z vzgojo za spremembo dojemanja odnosa in spremembo svojega odnosa do okolja.«
Aleksander Verhovšek, ravnatelj III. OŠ Celje je povedal, da osnovne šole vodijo vrsto dejavnosti na področju okoljevarstva. Izrazil je željo, da bi se našla sinergija, ki bi sprva povezovala pristojna ministrstva in osnovne šole, v nadaljevanju pa je ambicija, da bi ta projekt povezal tudi srednje šole in vrtce. »Zavedamo se, da moramo delati na celotni populaciji. To mora postati naš način življenja in razmišljanja.«
Projekt bodo septembra uradno pričeli pilotni vzgojno izobraževalni zavodi, ki bodo koncept preizkusili in med izvajanjem poskrbeli za povratne informacije. Po prvem letu izvajanja bi izdelan koncept ponudili zavodom širom države in tudi mednarodnemu okolju. Na primer projekt Erasmus+, ki ga bodo skupaj s partnerskimi šolami iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske prijavili na nacionalnem uradu Cmepius in bo podlaga za pričetek širitve ideje mreže brezogljičnih šol širom Evrope.
V okviru MOP se že izvaja LIFE integralni projekt, ki bo v sklopu svojih aktivnosti lahko pripomogel k vzpostavitvi in oblikovanju mreže brezogljičnih šol ter kasneje z mreženjem med projektoma tudi prispeval k določenim vsebinskim sklopom projekta. MOP je vodilni partner projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, v sklopu katerega skupaj s še štirinajstimi drugimi partnerji spodbuja zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom na 2030. Projekt traja do konca leta 2026 in se ukvarja s promocijo trajnostne mobilnosti, učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, zmanjševanja količin odpadne hrane in v blaženje podnebnih sprememb usmerjeno rabo tal z namenom prehoda v nizkoogljično družbo. Eden izmed pomembnejših ciljev projekta je med drugim povečati osveščenost splošne javnosti glede podnebnih sprememb, njihovega blaženja in spremembe navad v vsakodnevnem življenju za učinkovitejši, hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor
