“Grozljivo je, da so tovrstne manipulacije še vedno del osnovnošolskega izobraževalnega sistema. Nacija, ki se ni zmožna soočiti z resnico preteklosti, tega na zmore niti v sedanjosti in ne bo zmogla v prihodnosti. In če preteklih zablod, ki so povzročile veliko trpljenja in gorja, ne bomo znali celovito ovrednotiti, obstaja velika možnost, da se bodo ponovile,” nam je odgovoril dr. Mitja Štular o učni snovi za peti razred osnovne šole, kjer nekdanjo Jugoslavijo še vedno predstavljajo nekritično – kot zgodbo o uspehu.
Na Fakulteti za družbene vede v času študija politologije se avtor teh vrstic odlično spominja obravnavanih del francoskega filozofa Michela Foucaulta. Med drugim smo prisotni študentje slišali, da je za Foucaulta predstavljal izobraževalni sistem najpomembnejši del ideologije oblasti. Prav izobraževalni sistem je dal vsakemu izmed nas osnovna znanja o matematiki, naravoslovju, slovenščini, fiziki, geografiji in zgodovini. Le-ta naj bi vsakemu izmed nas predstavljal univerzalno resnico. Težava nastane, ko se posameznik zaveda, da je univerzalna resnica, ki jo pridobi skozi proces osnovne, srednje šole ter študija zlagana. Žal to le dokazuje, da so strukture bivšega režima še danes močno vpete v slovenski izobraževalni sistem kot kaže primer slike na eni izmed osnovnih šol v Sloveniji.
Zato je škandalozno, da se enajstletnim otrokom v nekaterih osnovnih šolah še vedno prodajajo pravljice o sanjski deželi Jugoslaviji. Držijo dejstva, da je predvsem zaradi razrušenega ozemlja po koncu druge svetovne vojne nekdanja skupna država bila na tleh in se je morala gospodarsko postaviti na noge. Ker je bilo potrebno ponovno zgraditi celotno infrastrukturo države, je bilo veliko potrebe po delovni sili. Tudi držijo dejstva, da so ljudje pri petnajstih in šestnajstih letih dobili službo takoj. Vendar je skupna država imela veliko temačnejšo plat, da bi lahko to otrokom v petem razredu osnovne šole prodali na eni strani kot najboljšo državo na svetu. Zato se ne smete čuditi, da zaradi dolgoletnega izobraževalnega sistema kot glavni zvezdniki na dvajsetih jubilejnih nezakonitih protestih nastopi skupina mladih fantov in deklet, starih med 15 do 18 let, z imenom Mladinska aktivistična organizacija s provokativno kratico MAO in dvignjenimi pestnicami.
Petošolcem predstavili nekdanjo skupno državo kot sanjsko deželo
V javnosti se je namreč znašel izsek učbenika za peti razred osnovne šole, kjer piše, da je v Jugoslaviji le ena stranka, na kar je napisana samohvala, kot bi bila Jugoslavija vsaj nova obljubljena dežela. Verjamemo, da učenci v petem razredu ne morejo razumeti vzporedne udbovske ekonomije, kjer je oblast z odpiranjem off shore podjetij v tujini prala denar ter z njim financirala svoja najpomembnejše gospodarske in finančne operacije. Del svojih sredstev iz črnih fondov pa namenila za ubijanje in preganjanje političnih oporečnikov.
Verjamemo, da bi bile za enajstletne otroke težko razumeti snov raziskovalcev finančne ekonomije UDBE in polpreteklke zgodovine, kot jo raziskujeta že desetletje Rado Pezdir in Igor Omerza. Vendar, da se Narodno osvobodilni boj predstavlja popolnoma brezmadežno, je podlo vsiljevanje agende bivšega režima petošolcem za današnji čas popolnoma absurdno.
Pisec tega članka je prav zaradi naravnanosti utemeljitelja slovenskega izobraževalnega sistema ter nekdanjega šolskega ministra v Drnovškovi vladi, Slavka Gabra, v osnovni in srednji šoli imel občutek, da je bil narodno osvobodilni boj izključno pozitivna zgodba naše zgodovine. Komaj v zadnjem letniku srednje šole nam je profesorica zgodovine dala vedeti, da snov o NOB ni tista resnica, ki bi jo morali vedeti. S tem je seveda kršila učni načrt, a ravnala je prav, saj je prav to obdobje še vedno ena velika zgodovinska sivina, ki jo v šolah podajajo enostransko.
Dokončno resnico pa sem zvedel ob prebiranju romana Vitomila Zupana Menuet za kitaro in ogledu slovenskega filma Nasvidenje v naslednji vojni. Podobno razmišlja Mitja Štular, ki je kot mnogo starejših Slovencev izkusil jugoslovanski izobraževalni sistem. A ne glede na samostojnost, je veliko ostankov izobraževalnega sistema SFRJ, ostalo še trideset let po razpadu skupne države.
“Tekst, ki ste ga poslali, je očitno nadaljevanje interpretacije, kakršna je veljala v komunistični Jugoslaviji in ki temelji na zamolčanih resnicah in tudi lažeh. Novejše ugotovitve zgodovinarjev, ki so bile publicirane v obdobju po slovenski osamosvojitvi in ki so te interpretacije argumentirano ovrgle, očitno ne najdejo poti v šolske tekste,” pove Štular.
Petošolcem predstavljati totalitaristični sistem nekdanje Jugoslavije kot nekaj dobrega je perverzno
Težava še vedno ostaja ista. Petošolcem zgodovino Jugoslavije in NOB, kot kaže slika, razložijo na eni strani z nekaj alinejami v korist te interpretacije. Zato Štular opozarja, da bi morali avtorji le tega učbenika primerno osvetliti še druga zgodovinska potrjena dejstva. Med drugim opozarja, da se razplet vojne ni odločal na slovenskem ozemlju, pač pa na drugih svetovnih bojiščih.
Avtorji učbenika po besedah Štularja zamolčijo, da je komunistično gibanje znotraj NOB že med vojno, “še več pa po njej, pobilo veliko (nedolžnih!) Slovencev.” Slovenija je ena redkih držav na svetu, ki je izkusila vse tri najhujše totalitaristične režime nacizem, fašizem in komunizem. Odličen poznavalec polpretekle zgodovine opozarja, da so komunisti izvedli po uspešni revoluciji uvedli diktaturo.
“V tekstu je posredno zapisano, namreč, da smo bili del države Jugoslavije, “v kateri je vladala ena stranka”, a to ni bilo poimenovano s pravim izrazom “diktatura.” Predstavitev tega dela zgodovine pa veliko bolj spominja na šolstvo Severne Koreje. Petošolcem predstavljati komunistično diktaturo kot nekaj dobrega je skrajno perverzno.
Gospodarski sistem v Jugoslaviji je pripeljal nekdanjo skupno državo v gospodarski zlom ter v krvavo balkansko vojno
V Sloveniji je med precejšnjim številom prebivalstva razširjena jugonostalgija. Spomnite se samo sodnic ter učiteljic v preteklosti, ki so skakale na zabavah s titovkami na glavi. Tudi na vsakoletnih partizanskih proslavah ni nikoli slišati nobene kritične besede o NOB. Na njih pa vidite množico slovenskih državljanov oblečene v partizanske uniforme.
Zagovorniki Jugoslavije nikoli ne pozabijo povedati, kako je dolgoletni diktator Tito uredil ogromno finančnih sredstev iz Združenih držav Amerike ter drugih zahodnih držav. Velja povedati, da je bila nekdanja skupna država med socialističnimi republikami v Evropi zaradi svoje lege med najbolj razvitimi. Vendar je bila daleč zadaj za takrat razvitimi tržnimi gospodarstvi po Evropi. Enako meni naš sogovornik Mitja Štular, da je bil gospodarski razvoj bistveno počasnejši v desetletjih bistveno počasnejši kot v sosednji Avstriji in Italiji ali drugih primerljivih državah jedrne Evrope, kot rada pove v.d. predsednika SD Tanja Fajon, naslednica KP Slovenije. Marsikdo namreč ne ve, da je bilo v nekdanjem režimu v Sloveniji zgrajenih le 30 kilometrov avtocest, preostala infrastruktura pa je bila slaba in večinoma zgrajena šele v samostojni Sloveniji. Tudi večina večjih tovarn, “gospodarskih šampionov socializma”, je bila v resnici zaplenjenih podjetnim Slovencem po revoluciji, po osamosvojitvi pa so jih znova okradli rdeči direktorji.
“Jugoslavija naposled doživela gospodarski zlom, kar pomeni, da je bil sistem, poleg tega, da je kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, tudi gospodarsko neučinkovit,” nam zaupa Štular. Klavrni propad Jugoslavije se je najbolj občutil v vladi Ante Markoviča, ko je zaradi visoke inflacije Narodna banka Jugoslavije izdajala bankovce v vrednosti ene milijarde dinarjev. To, kar lahko spremljate sedaj v Venezueli, se je dogajalo ob koncu osemdesetih le nekdanjega režima. Gospodarski kolaps Jugoslavije se je končal z krvavo balkansko vojno.
Luka Perš/Nova24TV
