V našem uredništvu smo k tokratnemu pogovoru povabili mag. Marjana Ferjanca, dolgoletnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Z mag. Marjanom Ferjancom smo se pogovarjali tako o aktualnem političnem dogajanju, predvsem pa nas je zanimal njegov pogled kot nekdanjega direktorja bolnišnice na epidemijo in ukrepe, s katerimi so se tako Vlada Republike Slovenije, kot ostala Evropa in svet borili proti epidemiji.
Uredništvo: Pozdravljeni mag. Marjan Ferjanc. Najprej se vam zahvaljujem, da ste si vzeli čas in z nami ter našimi bralci delili svoje razmišljanje. Nam lahko na začetku poveste, kaj trenutno počnete v svojem življenju in kam vas je pot peljala po letu 2017, ko ste bili razrešeni z mesta direktorja Splošne bolnišnice Celje?
Najprej hvala za vaše povabilo. Naj takoj povem, da sem polno zaposlen in to z aktivnostmi, ki so mi ljube. V preteklem letu sem se namreč redno upokojil, in je nastopilo obdobje, ko lahko sam določam svoj delovnik. No, skoraj. Žena je bila takoj navdušena, da bomo osvežili hišo, jo prepleskali in se hkrati rešili krame, ki se je nabirala skozi leta. To sva uredila. Sedaj zaključujeva tudi z urejanjem vikenda v Rožnem vrhu, najdeva čas za sprehode v naravi, sam pa že brskam po sadovnjaku. Plečnikovo leto sva počastila z obiskom njegove hiše v Ljubljani, načrtujeva obisk nekaterih kulturnih prireditev, ki so bile prestavljene zaradi covida, sva pa v novembru, decembru in januarju prostovoljno pomagala ekipi ZD Celje na cepilnem mestu v dvorani Zlatorog. Sedaj pa že začenjam z aktivnostmi predvolilne kampanje, sem namreč kandidat za poslanca na letošnjih državnozborskih volitvah na listi Slovenske demokratske stranke. Dela je torej dovolj, le časa zmanjkuje.
Uredništvo: Najprej nas zanima, kako daleč so sedaj postopki glede te vaše razrešitve z mesta direktorja Splošne bolnišnice Celje. V drugem delu vprašanja nas pa zanima ali ste morda tudi veseli, da niste več direktor bolnišnice glede na razmere s katerimi so se v bolnišnici morali soočati v zadnjih dveh letih?
Postopki glede moje krivdne razrešitve so zaključeni. Sodišče je potrdilo, da sem bil razrešen nezakonito in na koncu sem odšel iz bolnišnice zadovoljen glede na opravljeno delo v času mojega desetletnega direktorovanja. Orali smo ledino na nekaterih strokovnih področij, bolnišnica je bila ves čas finančno stabilna, postavljeni sta bili njena vizija in strategija, vključno z izgradnjo urgentnega centra in novega dela bolnišnice, katere izgradnja je sedaj v teku.
Vedno sem se bil pripravljan soočati z izzivi, zato posebnega veselja, da me ni bilo več zraven v težkem obdobju covida, nisem čutil. Je pa nastopila priložnost za druge aktivnosti, katere sem v času, ko sem bil direktor, dajal na stran. Zdaj je nastopil zame nov čas, v ospredje so stopili izzivi, ki me veselijo, hkrati pa lahko gledam na zdravstvo in na našo bolnišnico iz druge perspektive.
Uredništvo: Kako vi skozi oči nekdanjega direktorja gledate na boj z epidemijo tako sedanje direktorice Splošne bolnišnice Celje in njenega osebja, kot tudi ostalih direktorjev slovenskih bolnišnic in vsega bolnišničnega osebja?
Vsekakor gre za težko obdobje v zdravstvu in še posebej v bolnišnicah, ki jih je vse našla nepripravljene. V pogojih izrednih razmer, kakršna so nastala z epidemijo, so medsebojno zaupanje, spoštovanje in sodelovanje izjemnega pomena, kar pa, po mojem mnenju, v Splošni bolnišnici Celje, ni bilo na ustreznem nivoju. V javnosti so prišle informacije o slabi komunikaciji, kar nedvomno slabi notranjo moč bolnišnice. To obdobje je namreč zahtevalo veliko reorganizacij na taktični in operativni ravni, čemur se ljudje običajno upirajo. Ne glede na to pa menim, da je svojo poslanstvo bolnišnica v tem obdobju vendarle dobro opravila.
Pred približno enako preizkušnjo so tudi direktorji drugih slovenskih bolnišnic. Njihova uspešnost je tudi v teh primerih pomembno odvisna od sodelovanja poslovnih in strokovnih direktorjev. Če situacijo primerjam s časom pred epidemijo, je potrebno vedeti, da je bilo že v normalnih pogojih delovanja zdravstva zelo težko izpeljati kakršnekoli reorganizacijske spremembe. Sem štejem ukinjanje in združevanje oddelkov, preusmerjanje zdravstvenega osebja med oddelki ali celo med bolnišnicami, uvajanja ali ukinjanje programov, itd. Vodstva bolnišnic so se v tej situaciji, kljub pomanjkanju kadrovskih in materialnih resursov, dobro izkazala.
Uredništvo: Kako pa vidite boj vlade z epidemijo in njeno pomoč tako zdravstvenemu osebju, kot vodstvom bolnišnic? V drugem delu nas še zanima kako gledate tudi na boj vlade z epidemijo v luči vseh preostalih državljank in državljanov?
Vlada Marjana Šarca na epidemijo sploh ni zaznavno reagirala, medtem ko je Vlada Janeza Janše ukrepala takoj, ko je dobila mandat. Pomanjkanje materialnih zaščitnih sredstev, odsotnost načrta delovanja v kriznih razmerah epidemije in dejansko nepoznavanje obnašanja virusa je, situacijo naredilo kaotično. In v tej situaciji je Vlada naredila vse, kar je ocenila za smiselno in ustrezno. Tudi delovanje Ministrstva za zdravje in Inštituta za javno zdravje se je konsolidiralo v prid enotnemu nastopu proti širjenju epidemije. Oboje je bilo namreč potrebno za enotno usmerjanje delovanja bolnišnic in drugih javnih institucij za obvladovanje epidemije. Lahko rečem, da je Vlada svoje delo opravila odlično. Seveda pa je v luči ostalih državljank in državljanov doživela tudi vrsto kritik. Večino teh kritik je sprožala politična opozicija, ki je izkoriščala stiske ljudi ter formalno in neformalno spodbujala upiranje proti vsem ukrepom za zajezitev covida: v obliki protestov, v zoperstavljanju omejitvam gibanja, proti nošenju mask ter na koncu proti cepljenju. Na žalost so v ta nerazumen odpor vključili tudi otroke. Tako močno nasprotovanje ukrepom me je presenetilo, kajti varovanje človekovega življenja je vendarle ena izmed temeljnih človekovih pravic in človek je v prvi vrsti sam odgovoren za svoje zdravje. Manipulacija z ljudmi v politične namene, na škodo njihovega zdravja, pa je zavrženo dejanje.
Uredništvo: Predno nadaljujemo z ostalimi temami, nas še zanima kako vi gledate na določbe PKP-10, ki omogočajo, da se zdravnikom zaradi razmer v tem trenutku povišajo plače in na drugi strani zahteve nekaterih sindikatov po ustavni presoji teh določil?
Ukrep Vlade iz PKP-10 za dvig plač zdravnikom z vidika zahtev nekaterih sindikatov je hrabro dejanje. Toda bilo je potrebno poseči tudi na to področje, kljub očitkom rušenja enotnega plačnega sistema in grožnjam z ustavno presojo. Epidemija je namreč le odstrla dejstvo o pomanjkanju zdravnikov in potrebno je bilo poiskati vzvod, da bi zaustavili odhode zdravnikov in skušali pridobiti že oblikovane kadre od zunaj, hkrati pa spodbuditi mlade, da bi se odločili za ta poklic. Sindikati se s tem dejanjem oddaljujejo od svojega sindikalnega poslanstva in delujejo zgolj politično v smeri onemogočanja delovanja te vlade. Žal s tem škodujejo tudi razvoju našega zdravstvenega sistema.
Uredništvo: Sedaj smo se dotaknili epidemije in boja z njo, tako zdravstva kot države. Vemo, da je epidemija čas vlade Janeza Janša močno zaznamovala, a nas vseeno zanima kako ocenjujete delo te vlade na ostalih področjih in kaj bi s ponosom izpostavili, da je ta vlada v tem mandatu naredila kot odlično?
Ključno se mi zdi:
– da je Vlada z ukrepi uspela v tem težkem obdobju epidemije ohraniti gospodarski utrip države in zaposlenost prebivalstva na najvišji možni ravni, kar bo omogočilo Sloveniji po koncu epidemije nov gospodarski zagon;
– odprla je velike investicijske projekte na področju cestne in energetske infrastrukture, ki vključujejo tudi skrb za okolje in uvajanje zelenih tehnologij;
– pripravila je osnove za dvig socialne varnosti državljanov, kar vključuje zvišanje pokojnin, pripravila je Zakon o demografskem skladu, zagotovila dodatna sredstva za velike družine in urejanje drugih prejemkov družinske politike s ciljem postaviti družino kot pomembno družbeno kategorijo za razvoj družbe;
– da je razumela situacijo v zdravstvu in zanjo v naslednjih 10 letih namenila kar 2 milijardi investicijskih sredstev;
– da je odlično predsedovala Svetu evropske unije, odločno zagovarjala demokratične pridobitve EU in ni pokleknila pred napadi raznih političnih struj evropskih socialistov na naš težko priborjen demokratičen sistem v Sloveniji;
– da je utrdila vlogo Slovenije na političnem zemljevidu Evrope in se uveljavila kot pomemben partner pri urejanju odnosov na teritoriju Zahodnega Balkana, Srednje in Vzhodne Evrope ter Sredozemlja. Torej na področju prihodnosti razvoja Evropske unije.
Ob tem ne želim zanemariti področja razvoja slovenske vojske, zakonskih osnov za razvoj digitalne tehnologije, raziskovalne dejavnosti, vrhunskega športa ter ljubiteljske kulture. Izhajam namreč iz načela, da je blaginjo družbe možno ustvarjati le na osnovi uspešnega gospodarstva.
Uredništvo: Na tem mestu bi, predno preidemo na naslednje vprašanje želeli izvedeti, kakšni so razlogi, da ste se odločili za kandidaturo za poslanca v mandatu 2022-2026?
Za kandidaturo sem se odločil, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja v naši Sloveniji. V družbi je vedno več nestrpnosti, nasilnih demonstracij, sovražnega govora, pozivov k nasilju in uličnemu prevzemu oblasti, pojavljajo se celo fizični napadi na posameznike in institucije. S tem se rušijo demokratični procesi, ki so se začeli pred 30 leti z nastankom samostojne Slovenije. Ogrožena je varnost ljudi, ne samo fizična, tudi socialna varnost, zdravstvena varnost, in ogrožene so temeljne človekove pravice.
Gospodarstvo se v takšnih pogojih ne more razvijati in mladi ljudje odhajajo v tujino. Negativen tok dogajanj je potrebno zaustaviti. To pa je možno le s kulturo demokratičnega dialoga, z medsebojnim spoštovanjem in zaupanjem ter s polno odgovornostjo. Za to sem se pripravljen boriti, kajti to je moja vrednota in sem jo tudi uspešno uresničeval v svoji poklicni karieri.
Z operativnega vidika pa želim, da pride na Celjskem do realizacije nekaterih že začetih pomembnih projektov in tistih, ki jih je ta vlada zastavila na novo. Gre za končanje izgradnje celjske bolnišnice, za izgradnjo protipoplavnih objektov na področju Savinje, ekološko sanacijo Celjske kotline in izvedbo cestne infrastrukture, povezane s tretjo razvojno osjo. Potrebujemo tudi izgradnjo dodatnih domskih enot za starejše, dodatnih kapacitet v obliki negovalne bolnišnice ter odpiranje novih projektov za izgradnjo stanovanjskega kapacitet, poleg tistih, katerih gradnja na območju Mestne občine Celje že poteka.
Uredništvo: V zadnjem obdobju veliko slišimo, da bodo prihajajoče volitve prelomne za Slovenijo. Kako vi kot kandidat za poslanca vidite to prelomno točko in zakaj menite, da bodo ravno volitve v letu 2022 prelomne?
Lahko se strinjam s tezo, da bodo te volitve prelomne. Razlog tiči v dejstvu, da se bomo na njih odločali, ali bomo v Sloveniji nadaljevali pot razvoja demokracije, ali pa se bomo vračali v sistem, iz katerega smo se pred 30 leti hrabro rešili. Žal moram tako razmišljati zato, ker nam leva politična opcija vsiljuje nasilen prevzem oblasti, kar izražajo na nasilnih demonstracijah in retoriki, ki je prav nasprotna demokratični ureditvi družbe. V njihovih političnih programih je zapisana težnja po zaseganju privatne lastnine, ogrožena je svoboda govora, priča smo grožnjam po obiskih na domu, če ne bomo izvrševali njihovih zahtev, priča smo fizičnim napadom na posameznike, in drugim metodam ustrahovanja, vključno s pozivi k ubijanju političnih nasprotnikov. Gre za tipične metode totalitarnih režimov, na katere so posamezni politiki leve opcije ponosni kot njihovi nasledniki. Tega ne smemo in ne moremo dopustiti, če hočemo zagotoviti našim otrokom prihodnost, v kateri bodo človekove pravice spoštovane in jih bo država Slovenija varovala. To pa bo samo pod pogojem, če bodo Slovenijo vodili ljudje, ki jim je demokracija vrednota.
Uredništvo: V kolikor vam volivci namenijo zaupanje in vas izvolijo v naslednji sestav državnega zbora, kaj bodo vaše ključne točke programa, ki jih boste kot poslanec poskušali izvesti in s katerimi argumenti boste prepričali ostale poslance, da so ravno ti projekti ključni ne samo za razvoj pokrajine ampak celotne Slovenije?
Zavedam se, da je Državni zbor zakonodajni del oblasti, torej sprejema zakone in druge zakonske akte, s katerimi se ureja delovanje vseh družbenih struktur. Izhodišče je zapisano v Ustavi Republike Slovenije, kjer so za posameznika pomembne človekove pravice in temeljne svoboščine.
Poudaril sem že, da je temelj razvoja družbe zdravo gospodarstvo, zato bom podpiral zakonodajo, ki bo omogočala njegov razvoj, seveda z elementi varovanja okolja in uvajanja zelenih tehnologij. Ker je varovanje okolja pomembno, a do sedaj zapostavljeno področje, bo zakonodaja o sanaciji degradiranih področij v Sloveniji prav gotovo tema novega parlamentarnega zbora, kakor tudi z njim povezana zakonodaja o prostorskih načrtih posameznih področij. Oboje velja tudi za področje Celjske kotline, tako z vidika njene sanacije, kot prostorskega načrta, ki bo določal način rabe prostora.
Na področju zdravstva bosta zagotovo v obravnavi Zakon o zdravstvenem varstvu in Zakon o zdravstvenem zavarovanju, kjer se bodo odprla vprašanja prostovoljnega in obveznega zdravstvenega zavarovanja ter javnega in zasebnega zdravstva. Sam izhajam iz teze, da je za posameznika vseeno, ali gre za javno ali zasebno zdravstvo. Zanj je pomembno, da dobi storitev, takrat, ko jo potrebuje, in po ceni, ki ga ne bo pahnila v socialno stisko. Varuh te pravice pa mora biti država.
Na področju socialnega varstva in varstva starejših je že v obravnavi Zakon o nacionalnem demografskem skladu, o katerem namesto vsebinskih, potekajo politične razprave. Dejstvo je, da mora Slovenija, kot socialna država, poskrbeti tudi za tiste člane naše družbe, ki na starost ne zmorejo sami zagotavljati sredstev za morebitno institucionalno oskrbo. Zato so današnje razprave o natančnih prihodkih za pokritje vseh obveznosti iz tega sklada, brezpredmetne. Država Slovenija nastopa kot varuh svoje ustavne obveze, da je socialna in pravna država.
Pričakujmo lahko tudi sprejem Zakona o ustanovitvi pokrajin. Ocenjujem, da je decentralizacija državne uprave Republike Slovenije prava odločitev, vključno s prenosom nekaterih pristojnosti na pokrajine. Proces sprejema zakona in njegova implementacija bosta zahtevna, in bosta uspela, če bo le-ta podprt s strokovnimi argumenti in z demokratičnim dialogom.
Sam razmišljam, kakšne zakonske podlage moramo v Sloveniji sprejeti, da bi lahko zaščitili sodržavljane pred sovražnim govorom, uličnim nasiljem, ustrahovanjem, poniževanjem, … Zdi se, da je v ustavi vse zagotovljeno, pa očitno nekaj manjka. Ali se morda ustavi učinkovito razreševanje problematike pri sodni ali izvršilni oblasti? Zakaj sem se nad tem zamislil? Ker je zagotavljanje varnosti državljanov eden temeljnih pogojev za razvoj Slovenije.
Uredništvo: Za konec nas še zanima, če že veste kakšen moto vas bo spremljal skozi volilno kampanjo oziroma kakšen moto vas spremlja skozi življenje?
Moto: Zavedam se, da na svetu nisem sam.
Sem samo eden od mnogih in imam enake pravice in odgovornosti, kot jih imajo ostali, ne glede na to, kakšen družbeni ali socialni status premorejo. Delam, kolikor znam in kolikor zmorem. Nikoli pa mi ni vseeno, v kakšnih pogojih živijo drugi, in če je potrebno, pomagam.
Čisto na koncu nas samo še zanima če želite kaj sporočiti našim bralcem?
Spoštovane Celjanke in Celjani, četudi vam ni vseeno, kako bomo živeli jutri, si pozorno poglejte, kaj za vas pripravljajo politične stranke, ki bodo kandidirale na volitvah. Preverite, kaj so vam obljubljale v preteklosti, in kaj naredile. Pridite na volitve in se odločite.
Naj se vam mag. Marjan Ferjanc zahvalimo za pogovor z nami in vam želimo veliko uspeha tako na političnem, poslovnem, predvsem pa na zasebnem področju.
Uredništvo
