Tokrat smo se pogovarjali z direktorjem uspešnega celjskega podjetja Simbio d.o.o., s predsednikom Slovenske ljudske stranke in mestnim svetnikom Mestne občine Celje mag. Markom Zidanškom, ki nam je izdal svojo vizijo razvoja tako lokalnega okolja kot tudi Republike Slovenije.
Mag. Marko Zidanšek prihaja iz majhnega kraja Začret, ki leži v neposredni bližini Celja, kjer se je leta 1968 tudi rodil. Prvo izobrazbo je dobil na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Vendar je zaradi želje po nadgradnji svojega znanja kasneje nadaljeval šolanje in na smeri javna uprava pridobil naziv diplomirani upravni organizator na Visoki upravni šoli v Ljubljani. V nadaljevanju je magistriral še na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije Brdo pri Kranju. Potek njegove poslovne in zasebne poti je mag. Marko Zidanšek lepo orisal v svojih odgovorih na naša vprašanja.
Se nam lahko v nekaj kratkih stavkih na samem začetku malo predstavite? Kaj je za vas pomembno na poslovni poti, politični poti in kaj v zasebnem življenju?
Letos bo minilo 13 let, od kar sem prevzel vodenje družbe za ravnanje z odpadki Simbio, ki se poleg celovitega ravnanja z odpadki ukvarja tudi še z drugimi dejavnostmi, in sicer upravljamo Mestno tržnico Celje, ki smo jo oživili z zelo priljubljeno Odprto kuhno, ter urejamo okolje in zelene površine, pod našim okriljem pa delujeta tudi Območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko in Lokalna akcijska skupina Raznolikost podeželja. Družba je uspešna tako po poslovnih rezultatih kot pri doseganju okoljskih parametrov, saj nenehno sledimo tehnološkim trendom ter nadgrajujemo in skrbno vzdržujemo komunalno infrastrukturo. Ponosen sem, da naša družba z več kot 220 zaposlenimi upravlja prvi Regionalni center za ravnanje z odpadki, ki je skupen projekt 24 občin Savinjske regije, danes pa v njem obdelujemo odpadke že za 46 občin.
Ob poslovni poti, ki sem jo začel kot samostojni obrtnik leta 1989 in nadaljeval z zaposlitvijo v Simbiu leta 2003, sem ves čas tudi politično aktiven. Davnega leta 1990 sem se pridružil stranki SKD (ta se je leta 2000 združila s SLS) in bil dve leti kasneje izvoljen za predsednika Mestnega odbora SKD. Na lokalnih volitvah leta 1998 sem bil nato izvoljen v mestni svet Mestne občine Celje (MOC), kjer sem že peti mandat. Tri mandate sem opravljal funkcijo podžupana MOC, odgovornega za področje okolja, prostora ter komunale, zadnja dva mandata pa sem pooblaščenec župana, odgovoren za finance in gospodarstvo. Če sem začel z nabiranjem izkušenj na lokalnem nivoju kot predsednik Mestnega odbora SLS, sem decembra 2014 vstopil tudi na nacionalni politični parket kot predsednik SLS. Verjamem, da se bo SLS s svojimi predstavniki vrnila v parlament, zato da bomo lahko zastopali interese delovnih ljudi iz vseh lokalnih okolij. Poleg tega sem prepričan, da bo SLS tudi po lokalnih volitvah ostala največja svetniška skupina v mestnem svetu Celja, kot je bila to zadnjih 10 let.
Pomembno se mi zdi, da si zvest sebi in svojim vrednotam, ne glede na ovire, izzive in skušnjave, ki ti jih postavlja življenje. Tudi zato sem do zdaj v politiki napisal eno samo pristopno izjavo. Prav tako se mi zdi pomembno, da delaš dobro, ne da bi za to v zameno kaj pričakoval, da deluješ in živiš tako, da vedno lahko komurkoli mirne vesti pogledaš v oči. Res sem razpet med več funkcij (letos sem bil izvoljen tudi v Državni svet), a na vseh področjih imam dober tim, ki mu zaupam in mi pomaga, tako da se lahko v poznih popoldnevih ali pa ob vikendih tudi posvetim svoji družini, ki mi med vsemi zadevami pomeni daleč največ.
Vsi vas poznamo kot direktorja podjetja Simbio, d.o.o., ki ga poznamo kot družbo, ki se ukvarja z odpadki in ste to družbo naredili vzorno in ugledno. Veliko ste pripomogli tudi k vzpostavitvi Regionalnega Centra za ravnanje z odpadki, zato me zanima, kako vi gledate na slovensko kulturo ravnanja z odpadki. So ljudje že dovolj ozaveščeni o pravilnem odlaganju odpadkov ali je to še vedno težava?
Miselnost državljank in državljanov se spreminja v pozitivno smer, kar zelo pozdravljam. Mislim, da smo veliko naredili z ozaveščanjem ljudi, s programi v vrtcih in šolah, kar se že kaže v tem, da otroci učijo in opominjajo starše na pravilno ločevanje odpadkov. Dober pokazatelj napredka so tudi podatki o količinah ločeno zbranih odpadkov, ki se iz leta v leto povečujejo. Ne rečem, še vedno je veliko možnosti za izboljšave, a gremo korak za korakom v pravo smer.
Seveda se pri svojem delu vedno srečujete z novimi investicijami. Zato me zanima, ali ste vi zadovoljni s trenutno zakonodajo, ki ureja področje investicij? To vas sprašujem, ker kot vemo, je Vlada Republike Slovenije pred kratkim na hitro poskrbela, da sta v Sloveniji lahko izvedli svoje investicije podjetji Magna Steyr in Yaskawa. Ima trenutna oblast in zakonodaja tudi do vaših investicij takšen posluh ali se vi srečujete z bistveno zahtevnejšo birokracijo?
Želimo si, da bi bilo birokratskih ovir čim manj, saj to zavira produktivno delo in otežuje napredek podjetij. S podobnimi ovirami se pogosto srečujemo tudi državljani in državljanke. Zato smo tudi v SLS začeli kampanjo Odpravimo 1000 neumnosti, v kateri pozivamo prebivalce in organizacije, naj nam prek spletne strani SLS sporočijo, kje bi se dalo najti razumnejše rešitve. Če pogledamo, je imela Slovenija ob osamosvojitvi 357 zakonov in 872 podzakonskih aktov. Danes imamo v veljavi več kot 800 zakonov in skoraj 20.000 podzakonskih aktov in je nerealno pričakovati, da bodo državljani poznali vso to množico predpisov in se po njih ravnali. Na drugi strani predstavlja tako število predpisov velik zalogaj tudi za službe, ki nadzorujejo spoštovanje in izvajanje zakonov. V kampanji lahko vsak prispeva ideje, predloge, primere dobrih praks, kako izboljšati toge birokratske določbe ter vnesti sistemske in razumne rešitve.
Nam lahko poveste, kako vi gledate na lastništvo države v različnih podjetjih in ali je le-ta uspešna pri vodenju teh podjetij? Ste zagovornik tega, da ta podjetja ostanejo v lasti države ali ste mnenja, da je potrebno privabiti uspešne in produktivne vlagatelje, ki bi te družbe, ki so danes v lasti države, peljale v smeri razvoja, ki ga pozna zahodna Evropa in svet?
Zasebna lastnina je del kapitalizma. In če smo se odločili za ta družbeni red, potem moramo lastnino urediti. Državna lastnina pomeni samo nadaljevanje socialističnega upravljanja in glede na njihovo delovanje lahko velikokrat upravičeno rečemo, da so tudi pralnice denarja za različne interesne skupine, ki so trenutno na oblasti. Dejstvo je, da je urejeno lastništvo predpogoj za uspešno gospodarjenje. Tudi recimo kmetija brez ustrezno rešenega lastništva težko dobro gospodari. Po zahodni Evropi in večini zahodnega sveta najdemo državna podjetja večinoma v specifičnih panogah, povezanih predvsem z infrastrukturo, npr. transportna podjetja – železnice, avtoceste, letališča in (tele)komunikacijska podjetja – pošte, telekomi, vodooskrba … Izven teh sektorjev večjo državno lastnino najdemo redko. V razvitih državah s tradicijo tržnega gospodarstva bomo tako zelo težko našli državne banke, trgovine, težko industrijo, prehrambno industrijo ali papirno industrijo, kot jih še najdemo pri nas.
Če je država dober lastnik in dobro vodi podjetje, ki je povezano z infrastrukturo (torej komunala, avtoceste, letališča …), potem v tem ne vidim težav. Treba pa je prevzeti odgovornost za svoja dejanja in odgovarjati za slabo poslovanje ali storjene nepravilnosti, česar pa v Sloveniji v državnih podjetjih ni videti. Vstop uspešnih vlagateljev v podjetje lahko na določeni točki pomenijo za podjetje ključen prelom v uspešnosti poslovanja, razvojni viziji, prodoru na nove trge ipd., ker na podjetje pogleda z druge perspektive, vidi nove možnosti, priložnosti. Zato vprašanja o lastništvu ne gre posploševati, ampak je treba obravnavati vsak primer ločeno.
Kako vi gledate na trenutno plačno politiko pri nas? Ste tudi vi mnenja, da so pri nas plače trenutno preveč obremenjene? Bi v primeru, da bi se z novo politiko obdavčitve plač le-te razbremenilo, v vašem podjetju svojim zaposlenim dejansko lahko ponudili višje plače ali bi morda lahko prihranek denarja, ki ga danes namenite državi iz naslova prispevkov namenili v kakšno investicijo, ki si jo želite izpeljati?
Ja, plače so v Sloveniji nedvomno preveč obremenjene, zato tudi odhajajo mladi in usposobljeni kadri v tujino. V Sloveniji delodajalci preprosto ne morejo ponuditi višje plače, ker je obdavčitev tako visoka, zato plače niso konkurenčne tistim v tujini. Z razbremenitvijo bi se nekoliko povišale tudi najnižje plače, kar bi omogočilo dostojnejše življenje marsikateri družini. Alarmantno dejstvo je, da Slovenijo letno zapusti okrog 10 tisoč ljudi, od tega približno polovica mladih izobražencev, ki karierne izzive iščejo v tujini. Te se nadomešča predvsem prišleki s Kosova in drugih delov Balkana, ki delajo v gradbeništvu, trgovini ali na proizvodnih obratih, odpiranje katerih s posebnimi zakoni in subvencijami vzpodbuja vlada. Zaradi prevelikih stroškov plač tako v Slovenijo ne pride Google, Amazon ali IBM, ki bi zaposlovali ljudi z visoko izobrazbo, ampak podjetja, kot je Magna, ki zaposlujejo nizkokvalificirano delovno silo.
Menite, da v kolikor bi se obremenitev plač v Republiki Sloveniji zmanjšala, da bi se ti prihranki poznali na mesečnih dohodkih zaposlenih ali bi jih lastniki podjetij obdržali zase?
Prepričan sem, da bi davčna razbremenitev plač prinesla višje neto plače za vse. Podjetja bodo s tem lahko zaposlovala tudi visoko izobražene kadre ter jih zadržala v Sloveniji. Izgubljena proračunska sredstva pa se bodo v državno blagajno vrnila preko višje potrošnje, ki pomeni več prihodkov iz trošarin in davka na dodano vrednost.
V zadnjem času veliko slišimo, da na trgu dela prihaja do pomanjkanja delovne sile. Kakšne imate vi izkušnje s tem? Tudi pri vas težko dobite ljudi, ki jih potrebujete ali so to morda politični bombončki trenutne vladajoče elite? Zanima me tudi, kako vi stimulirate vaše zaposlene, da svoje delo opravljajo vestno in odgovorno? Vemo namreč, da le takšni ljudje lahko doprinesejo k uspešnosti in produktivnosti podjetja.
Res je, v konkurenčnih časih, v katerih živimo, so ravno zaposleni tisti najpomembnejši dejavnik, ki doprinese k odličnosti poslovanja podjetja. V Simbiu se tega zavedamo in kadrom posvečamo posebno pozornost, tako da za zdaj nimamo prav nobenih težav s pridobivanjem sodelavcev. Ponujamo jim ustrezno in spodbudno okolje za delo, jih redno in pošteno plačujemo, jim omogočamo možnost napredovanja in osebne rasti. Dnevno tako prejmemo dve ali tri vloge za zaposlitev pri nas. Kot opažam na razgovorih, si ljudje želijo varnost zaposlitve, redno plačilo in pozitivne medosebne odnose. Pri nas tako delajo delavni in pozitivni ljudje, ki si med seboj pomagajo, si ne ”nagajajo”, izpolnjujejo pričakovanja in uresničujejo cilje podjetja, ki so jasno izraženi, ter so našemu podjetju iskreno pripadni. Na drugi strani slišim zgodbe, kako nekateri delodajalci izplačujejo le minimalne plače, ne plačujejo nadur, delo poteka v slabih pogojih, preko delovnega časa, brez možnosti odmora za malico, brez vnaprej predvidenega urnika dela … Bi si vi želeli delati pri takem delodajalcu?
Pomanjkanje usposobljene delovne sile bo vse večje, saj smo priča precejšnjemu odseljevanju, predvsem mladih, ki tam najdejo boljše priložnosti za zaposlitev. Demografska slika prebivalstva je zaskrbljujoča in v SLS smo že pozvali Vlado RS, da jasno pove, s katerimi ukrepi namerava zadržati mlade in usposobljen kader v Sloveniji ter kako bo ustvarila spodbudno okolje, da se bodo tisti, ki so že odšli, radi vrnili. V nasprotnem primeru ne bomo imeli dovolj kandidatov za nova delovna mesta, ki jih podjetja napovedujejo, vedno več pa bo tudi upokojevanja zaradi staranja prebivalstva.
Ste tudi mestni svetnik Mestne občine Celje. Kaj bi želeli, da se v Celju in njegovi okolici najprej uredi? Je kakšen projekt, za katerega si želite, da bi bil v kratkem realiziran in bi veliko pomenil tako občanom Celja kot tudi prebivalcem okoliških občin?
Prepričan sem, da je eden ključnih temeljev za kakovostno bivanje gospodarstvo. Celje je potrebno narediti privlačno in perspektivno mesto priložnosti. Zato je potrebno urediti več poslovno-obrtnih con in omogočiti investitorjem privlačne pogoje, da bodo delovali in ostajali v Celju (oprostitev plačila komunalnega prispevka, znižanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč …). Investitorji ustvarijo nova delovna mesta, zato mladi perspektivni kadri ostajajo v mestu in prihajajo novi, več je pobranih davkov, večja potrošnja ipd., kar je dober temelj za ostale izboljšave v mestu. Turistična panoga je v velikem porastu v Sloveniji in v svetu, zato je to segment, ki ima ogromno pozitivnih sinergijskih učinkov na življenje lokalnega prebivalstva, ki ga je potrebno bolj izkoristiti. Vprašati se je potrebno, zakaj bi nekdo prišel v mesto, kot je Celje, in kam potujemo mi in zakaj. Potem hitro uvidimo, da ni potrebno veliko, da postanemo odlični, saj ima Celje veliko zgodovinskih in naravnih danosti – v Šmartinskem jezeru je potrebno očistiti vodo in nato urediti obalo ob njem, na Starem gradu nadaljevati obnovo in na primer ponuditi še kak doživljajski 5 D virtualni film o bogati zgodovini Celjskih grofov, v starem mestnem jedru omogočiti gostincem uporabo gostinskih vrtov ob glavni promenadi, ponuditi izletniške pohode, kolesarske izlete na Celjsko kočo, povezati se s kmečkimi turizmi, bližnjimi termami, organizatorji izletov za ljudi, ki pridejo s križark …
Ker ste zelo zaposlen človek, imate zase najbrž zelo malo časa, pa vendar, kako preživite čas, ki je namenjen samo vam in vaši družini? Kaj vas napolni z energijo, da lahko potem kujete nove načrte, ki so produktivni in uspešni?
Včasih ritem preseže vse meje in takrat se najbolj spočijem doma, v družinskem krogu v naši hiši na podeželju v Začretu, kjer mi okolica ponuja veliko možnosti za sprehode s sinovoma, ženo in našim psom Astorjem. V Začretu imamo mokrotne travnike Volčeki, ki imajo kar dva naravovarstvena statusa – so namreč območje Nature 2000 in naravna vrednota zaradi redkih živalskih in rastlinskih vrst, kjer si prav tako rad naberem novih moči.
In čisto na koncu vas prosim, če nam zaupate svojo najljubšo misel ali moto, ki vas vodi v življenju?
Moja najljubša misel je živeti svobodno, varno in gospodarno.
Zahvaljujem se vam, da ste si vzeli čas in odgovorili na moja vprašanja in vam hkrati želim veliko uspeha na poslovni poti kot tudi v zasebnem življenju.
M.I.
