S poslanko Jelko Godec smo se pogovarjali o njenem delu v Državnem zboru Republike Slovenije. Poznana je po svojem predsedovanju Parlamentarni komisiji o ugotavljanju zlorab pri nakupu in prodaji žilnih opornic, kjer želijo razkriti zakaj je v naših zdravstvenih ustanovah prihajalo do preplačil pri nabavi žilnih opornic. Domačini jo poznajo tudi po tem, da si prizadeva za čimprejšnjo ureditev ceste Dole – Ponikva – Dolga gora –Loče, ker je ta cesta v stanju, ki praktično ne nudi več varne vožnje po njej. Zelo prizadevna pa je tudi pri angažiranju mladih, da se vključijo v družbeno politično življenje. Zato so to glavne teme o katerih smo se pogovarjali z njo.
Po njenih besedah je potrebno spoštovati sočloveka, slovensko zemljo, zgodovino, kulturo in jezik.
Ste poslanka v aktualnem sklicu Državnega zbora in predsednica Preiskovalne komisije, ki preučuje zlorabo pri nakupu in prodaji žilnih opornic. Po izobrazbi ste profesorica fizike zato me zanima kako, da ste se tako pogumno lotili korupcije v zdravstvu, ki ima bolj malo povezav s fiziko in ste morali osvojiti veliko novih znanj, da ste se lahko lotili te pereče problematike?
Delo poslanca v DZ RS zahteva od človeka veliko več, kot le to, da dela na svojem področju. Naučiti ali priučiti se je potrebno marsičesa, česar prej nisi poznal ali delal. Ker sem v življenju navajena in pripravljena prevzemati nove naloge, se učiti in biti odgovorna do družbe, mi ni nič težko. Tako sem v okviru poslanske skupine SDS najprej prevzela nalogo vodje področja, ki se ukvarja z zdravstvom, čeprav sem se pred tem s tem področjem srečevala le kot pacientka. Ob spoznavanju zdravstvenega sistema v Sloveniji, tako dobrih strani, kot težav ter tegob, ki prepletajo ta del, sem se srečala tudi z različnimi mnenji, izjavami, posameznimi dokumenti, ki so nakazovali, da naš zdravstveni sistem hromi tudi korupcija. Tako je v okviru poslanske skupine SDS prišlo do trenutka, ko smo se odločili, da DZ RS predlagamo ustanovitev Preiskovalne komisije za ugotavljanje nepravilnosti v zdravstvenem sistemu na področju nabave in prodaje žilnih opornic. Zajeli smo področje, o katerem se je v medijih pisalo že leta 2013. Pridobili smo več dokumentov in zaradi manjšega segmenta nabave medicinskega materiala je bilo mnenje, da lahko dobra preiskava in zaključki pripeljejo do vzorčnega “modela”, kako se preplačuje medicinski material v slovenskih bolnišnicah. V stranki so me predlagali za predsednico te komisije. Tega zaupanja ter naloge ni bilo lahko sprejeti, saj po izobrazbi nisem zdravnik. Zato sem najprej nekaj mesecev potrebovala, da sem pridobila osnovno medicinsko znanje iz tega področja. Po pridobljenem znanju je bilo vse veliko lažje, predvsem pri pregledu gradiva, ki smo ga pridobili iz bolnišnic, od dobaviteljev in drugih institucij. Verjetno mi je bilo vse malo lažje tudi zaradi moje osnovne izobrazbe, saj sem naravoslovec.
Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste rekli, da je potrebno korupcijo v zdravstvu zajeziti in na le-to problematiko tudi vse skozi kot poslanka opozarjate tako pristojno ministrico kot predsednika vlade?
Da je korupcija v zdravstvu, pa ne le v zdravstvu, danes priznavajo vsi. Zajeziti jo je potrebno iz enega preprostega razloga. Denar, ki je namenjen bolnikom in pride od vseh davkoplačevalcev se mora porabiti za bolnike in ne za bogatenje posameznikov. Danes vsi ti posamezniki govorijo, da so kršili zakone z namenom, da so le tako delali za bolnike. Kar ni res. Če bi delali za bolnike, ne bi bilo čakalnih vrst, denar ne bi odtekal na račune dobaviteljev, na račune podjetij v tujino in v davčne oaze. Da dela za bolnike trdi tudi ministrica Milojka Kolar Celarc, ki pa je po drugi strani ključ problema, da se korupcije v zdravstvu ne omeji oz. celo dovoljuje, da se razrašča. Ob strani ji stoji predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar skupaj z SMC in tudi koalicijske stranke SD in DeSUS, ki jo še vedno podpirajo in ne zahtevajo njenega odstopa. Enostavno povedano, ne zdi se mi prav, da denar ni namenjen za bolnike, ampak za bogatenje posameznikov. To ni pravična in ne socialna država. In to je potrebno spremeniti.
Kako pa bi tako kot poslanka, predsednica preiskovalne komisije in prebivalka Celjske kotline komentirali zadnje dogajanje okoli Splošne Bolnišnice Celje?
Sramotno je, da Vlada RS dovoli, da se na vodilne položaje v bolnišnicah »nastavlja« ljudi, ki se jih ne sodi po strokovnosti, temveč po pripadnosti neki stranki. G. Ferjanca je bilo po Cerarjevih besedah nujno odstaviti. Nikomur pa se ni nujno zdelo iskati odgovornosti vodilnih v UKC LJ za 70 milijonov evrov nabavljenega medicinskega materiala mimo javnih razpisov v letih 2014 in 2015. Prepiranje dveh strank, SMC in SD, ki obe zagovarjata pravičnost in moralne vrednote, okoli direktorskega mesta v Splošni bolnišnici Celje, je tipičen prikaz stanja duha v naši državi. Nesprejemljivo je, da predstavnica Vlade RS v svetu zavoda izjavi, da ni prebrala finančnega načrta, ki ga je pripravil direktor, pa vendar nima slabe vesti, da glasuje za njegovo razrešitev. Nesprejemljivo je, da Svet zavoda ne opravlja svoje funkcije korektno, kot nadzorni organ. Po zadnjih informacijah očitno spletkam in intrigam v tej bolnišnici še ni konec. Kratko bodo potegnili zaposleni zdravniki in ostalo osebje v bolnišnici, kar si ne zaslužijo, saj delajo dobro.
Ne zdi se mi prav, da denar ni namenjen za bolnike ampak za bogatenje posameznikov.
Zelo veliko pozornosti ste kot poslanka namenili tudi rekonstrukciji ceste Dole – Ponikva – Dolga gora –Loče za katero ste želeli, da bi se našla proračunska sredstva tudi v letu 2018 in v letu 2019, a žal predlog ni bil sprejet. Pa nam prosim povejte pet stvari, katere bi se morale urediti v Občini Šentjur za katere je v prvi vrsti odgovorna država?
Na prvem mestu je še vedno infrastruktura. Navezovalna cesta Šentjur, državna cesta Dole-Ponikva-Loče, Planina-Sevnica, pločnik Grobelno – Stopče. Minister Gašperšič na moja poslanska vprašanja in pobude nenehno odgovarja, da bodo pričeli s pripravo projektov in deli, pa občani sami lahko vidijo, da se zadeve premikajo zelo po polžje. Pločnik Grobelno – Stopče naj bi bil zgrajen najkasneje leta 2018. Kot vemo, se gradnja še ni začela. Za cesto Dole – Ponikva – Loče sem dala amandmaja za povišanje državnega proračuna že za leti 2015 in 2016, pa le-ta nista bila sprejeta. Ob amandmajih za leti 2017 in 2018 pa sem doživela tudi večje razočaranje, saj je poslanka SMC iz Šentjurja glasovala proti povišanju sredstev za to cesto. Moje nenehno opozarjanje je očitno le doživelo uspeh, saj so v tem času odmerili zemljišča in so se začeli odkupi zemljišča, da se dokončno pripravi projekt in se z deli na tem odseku lahko prične. Za navezovalno cesto je bolj malo upanja, vsaj po odgovorih ministra. V začetku leta sem na ministra naslovila vprašanje katere aktivnosti so bile izvedene od poletja 2017, ko je v Šentjurju podpisal namero o sodelovanju za izgradnjo navezovalne ceste. Na odgovor še čakam. Država pa bi morala hitreje in učinkoviteje poskrbeti tudi za poplačilo škode ob naravnih nesrečah. V SDS smo januarja 2018 predlagali interventni zakon, ki bi to omogočal, hkrati pa bi poskrbel tudi za boljšo materialno in zdravstveno zavarovanje prostovoljnih gasilcev. Tudi to je koalicija zavrnila.
Žal opažam, da se vedno manj državljanov zaveda, da vsak glas na volitvah šteje in da so vedno manj pomembni programi strank, ampak posamezniki, ki sestavljajo posamezno stranko.
Na katerih področjih pa je po vaše »zatajila« sama Občina Šentjur ali kateri projekti bi ji morali biti prvotnega pomena?
Trenutno je v proceduri predlog zakon o sanaciji čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline, kjer sta zajeti samo občini Celje in Štore. Zdi se, da sta župana teh občin izkoristila priložnost, da pridobita sredstva iz tega naslova. Nikjer ni omenjena občina Šentjur, čeprav vemo, da je bila zaradi Cinkarne, odlagališča v Bukovžlaku itd., prizadeta tudi Blagovna. Tukaj bi morala naša občina odigrati aktivnejšo vlogo, ki je po vsem znanem očitno ni. Občina bi morala tudi aktivneje sodelovati v smislu vnaprej pripravljenih projektov za infrastrukturo in ostalih področjih. Saj je veliko lažje pridobiti denar od države, če so projekti pripravljeni. Ko spremljam aktivnosti ostalih županov, tudi sosednjih občin, njihovo proaktivnost in sodelovanje s poslanci, mi je zelo žal, da se šentjurski župan bolj ukvarja sam s sabo in s tako imenovanimi političnimi projekti, kot z razvojem občine kot celote. Šentjur ima dve poslanki na kateri bi se lahko župan obrnil za pomoč. Žal se to do sedaj ni zgodilo.
Kot zelo aktivna poslanka in prebivalka Občine Šentjur me zanima kako vi gledate na družbeno politično aktivnost med mladimi, delovno aktivnimi in upokojenci? Kdo se pri nas dejansko najbolj zaveda, da le aktivno udejstvovanje v družbeno političnem življenju lahko prinese spremembe?
Žal opažam, da se vedno manj državljanov zaveda, da vsak glas na volitvah šteje in da so vedno manj pomembni programi strank ampak posamezniki, ki sestavljajo posamezno stranko. Vedno več se kritizira stanje v državi in vedno manj je volje ljudi, da bi pripomogli k izboljšanju stanja. Ne smemo iskati problemov in »tarnati«, ampak je potrebno sooblikovati prihodnost. Kakšna bo naša država čez 15, 20 let je odvisno od naših otrok. Zato jih moramo izobraziti, naučiti kritičnega mišljenja in jim povedati, da so kljub vsemu sami odgovorni za dogajanja v družbi. Nekateri pravijo, da jih politika ne zanima in da nimajo mnenja. Menim, da vedno ima človek mnenje, ki ga izraža na različne načine. Eden izmed načinov so tudi volitve, ki so državljanska pravica in če želite, tudi dolžnost ter odgovornost do skupne prihodnosti.
Bili ste tudi učiteljica in imate veliko izkušenj z mladimi. Kako bi jih vi na tem mestu spodbudili in podučili, da se morajo boriti sami zase in, da se naj vključijo v ustvarjanje družbeno političnega življenja, ker le tako lahko pride za njih boljši jutri?
Kot učiteljica sem bila vedno dosledna in načelna. To so mladi spoštovali in se učili in veliko se jih je tudi naučilo, da se od problema nikoli ne beži, ampak ga je potrebno rešiti. Če si neaktiven, naj bo to kjerkoli, v razredu, v šoli, kasneje v službi, se moraš zavedati, da si sam sebi usode krojač. Vsak si verjetno želi lepo prihodnost. Zato si jo naj kroji.
Za konec pa vas prosim, če nam lahko zaupate eno misel katera je vam vodilo tako na zasebni kot karierni poti in katera vas ob težkih trenutkih spodbudi k še močnejšemu ustvarjanju?
Zelo rada preberem Slomškove misli in pridige, ki so še danes zelo poučne. Težko bi izpostavila eno samo. Vsekakor pa je vodilo pošteno delo, brez bližnjic ter biti iskren najprej do sebe in tudi do drugih. Potrebno je spoštovati sočloveka, slovensko zemljo, zgodovino, kulturo in jezik.
M.I.
