Eden najglasnejših kritikov finančne politike pod vodstvom vlade Roberta Goloba je zagotovo mag. Ivan Simič. V to kategorijo kritik pa se seveda uvršča tudi Finančna uprava Republike Slovenije. Kljub temu, da mnogi trdijo, da je to ker je sodeloval z vlado Janeza Janše, mag. Ivan Simič vedno svoje teže podkrepi s tehnimi argumenti. In nič drugače ni v primeru, ko govori o zamudnih obrestih in FURS-u.
Kot v svojem razmišljanju poudarja davčni strokovnjak je pri finančni politiki občasno potrebno uporabiti tudi zdravo kmečko pamet. V tokratnem razmišljanju se osredotoča na zamudne obresti in vračilo le teh.
V zadnjem času opažamo še nove nelogične zaključke finančne uprave in ministrstva za finance, kot drugostopnega organa. Že nekajkrat sem dokazal, da je tudi v davčni postopkih potrebno uporabiti zdravo kmečko pamet. Zadnji primer je bila odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-I-492/20-22 z dne 05.10.2023, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo:
- Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19, 66/19 in 163/22) je v neskladju z ustavo.
- Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
- Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 1. točke izreka davčni organ v davčni inšpekcijski nadzor pri plačniku davka kot zavezanca za davek vključi tudi davčnega zavezanca, ki je v zvezi z istim upoštevnim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom že plačal davek, če odločitev davčnega organa na podlagi četrtega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku pomeni, da bi moral biti plačan drug davek. Plačilo davka v davčnem inšpekcijskem nadzoru se v tem primeru solidarno naloži plačniku davka in davčnemu zavezancu. Znesek, ki ga je že plačal davčni zavezanec in mu ni bil vrnjen, se šteje kot delno plačilo tega davka.
V nadaljevanju vam bom predstavil dva nova primera, ko davčni organ ni uporabil »zdravo kmečko pamet«.
Zamudne obresti od nevrnjenega vstopnega DDV
Prvi primer je, ko je davčni zavezanec vložil zahtevo za vračilo vstopnega DDV. Davčni organ je zavezancu za davek izdal Začasni sklep za zavarovanje, v katerem je med drugim zapisal:
»Za čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe bodo na podlagi 95. člena ZDavP-2 obračunane obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki velja na dan poteka roka za plačilo. Davčni organ je pripravil simulacijo izračuna obresti na dan 25.09.2024, ko bi lahko bila izdana odmerna odločba. Znesek obresti bi znašal 49.303,22 EUR, celotna davčna obveznost pa 1.105.555,25 (1.056.252,03 EUR + 49.303,22 EUR).«
Na to navedbo davčnega organa je davčni zavezanec odgovorili, da navedeno nikakor ne drži, saj tekst 95. člena ZDavP-2 glasi:
»Kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, se za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma od poteka roka za vložitev davčne napovedi oziroma od dneva neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani zavezanca za davek, do izdaje odločbe obračunajo obresti po obrestni meri 7 % letno. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo obresti.«
Dejstvo je, da v primeru davčnega zavezanca ne gre za ugotovitev davčne obveznosti, temveč gre za zavrnitev uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV v znesku 1.105.555,25 EUR. To pomeni, da gre za zahtevek za vračilo vstopnega DDV, katerega je davčni zavezanec plačal.
Torej, če davčni zavezanec ni prejel vračila DDV, katerega je pred tem plačal, davčnemu zavezancu ni jasno zakaj in od česa davčni organ obračunava zamudne obresti. Če to davčni organ počne le zaradi besedne zveze:
»Na osnovi ugotovljenih nepravilnosti, bo zavezancu za davek v odločbi odmerjen DDV v skupnem znesku 1.056.252,03 EUR,…«,
je davčni organ potrebno opozoriti na vsebino konkretne zadeve oziroma konkretnega davčnega postopka. V konkretnem primeru ne gre za odmero davka, temveč za neugoditev vlogi za vračilo/odbitek že plačanega DDV. Zavezanec za davek je ob nabavi plačal DDV in je na podlagi spremenjenih okoliščin podal vlogo za vračilo delno plačanega DDV. Davčni organ njegovo vlogo ni rešil pozitivno, kar pomeni, da mu davčni organ ne želi vrniti DDV. To pa pomeni, da ne moremo govoriti o tem, da je davčni organ zavezancu za davek odmeril DDV, saj ni možno odmeriti DDV od prometa, od katerega je že bil plačan DDV in ta DDV ni bil nikoli vrnjen. Žal je davčni organ obračunal zamudne obresti in vztraja na plačilu le-teh. Vem, nekdo bo rekel naj vloži pritožbo in bo drugostopni organ odločil tako kot je treba. Toda, preberite naslednji primer in vam bo jasno, da ni veliko upanja, da bo drugostopni organ odločil drugače.
Zamudne obresti od plačanega zavarovanja
V drugem primeru se je pri fizični osebi opravljal davčno inšpekcijski nadzor po 68.a členu ZDavP-2. Davčni organ je zaradi pričakovane odmere davka zahteval zavarovanje bodočega davčnega dolga v znesku 100.000,00 EUR in davčni zavezanec je zavarovanje zagotovil v obliki denarja v znesku 100.000,00 EUR. To pomeni, da je v proračun nakazal 100.000,00 EUR. Davčni organ je davčnemu zavezancu pozneje izdal odločbo in mu z odločbo obračunal zamudne obresti tudi za čas, ko se je v proračunu nahajalo 100.000,00 EUR, katere je davčni zavezanec nakazal kot zavarovanje bodočega davčnega dolga. To pomeni, kljub temu, da je zavezanec za davek v proračun nakazal 100.000,00 EUR, mu je davčni organ tudi od tega zneska obračunal zamudne obresti.
Davčni zavezanec je vložil pritožbo, v kateri je navedel, da so z izpodbijano odločbo neupravičeno odmerjene pripadajoče zamudne obresti v znesku 12.350,00 EUR. Ker je na podlagi izdanega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, davčni zavezanec dne 19.03.2020 izvedel nakazilo 100.000,00 EUR, je davčni zavezanec trdil, da mu je davčni organ neupravičeno zaračunal zamudne obresti od zneska zavarovanja v višini 100.000,00 EUR. Drugostopni organ, to je ministrstvo za finance, je na te navedbe davčnega zavezanca odgovorilo:
»Navedeni ugovor pritožnika je neutemeljen. Omenjeni polog gotovine in prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi so namreč sredstva za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti in ne izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti. Šele, če davčni zavezanec za davek ne izpolni oziroma ne plača davčne obveznosti v predpisanem roku, davčni organ v skladu z določbo 123. člena ZDavP-2 lahko vnovči predloženi instrument zavarovanja. Da bi se obresti lahko obračunale le do dne, ko se izvede zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, zakon ne predvideva.«
Ob tem se drugostopni organ sklicuje na 95. člen ZdavP-2, ki glasi:
»Kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, se za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma od poteka roka za vložitev davčne napovedi oziroma od dneva neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani zavezanca za davek, do izdaje odločbe obračunajo obresti po obrestni meri 7 % letno. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo obresti.«
Torej, če povzamem, davčni zavezanec je pred več kot štirimi leti v proračun nakazal 100.000,00 EUR, ki se mu ne obrestujejo njemu v prid, davčni organ pa mu je od teh 100.000,00 EUR, ki se več kot štiri leta nahajajo v proračunu (me ne zanima, na kateri postavki), obračunal zamudne obresti.
Zanima me, kaj menite vi, dragi bralci.
Mag. Ivan Simič
