V letu 2018 se Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki smo ga obeleževali 28. aprila in Svetovni dan boja proti delu otrok, ki bo 12. junija, združujeta v skupno kampanjo za izboljšanje varnosti in zdravja mladih delavcev ter odpravljanja dela otrok. S to akcijo želijo pobudniki kampanje pospešiti ukrepe, ki bi do leta 2025 pripeljali do dokončanja vseh oblik dela otrok in do leta 2030 zagotoviti varno delo in varno delovno okolje za vse delavce.
Zastavljeni cilji bodo koristili naslednjim generacijam svetovne delovne sile, zato zahtevajo usklajen in celosten pristop k odpravi otroškega dela ter k spodbujanju preventive na področju varnosti in zdravja pri delu. Po poročanju Inšpektorata Republike Slovenije za delo je trenutno na svetu 541 milijonov mladih delavcev, kar pomeni 15 % vse svetovne delovne sile. V to skupino se uvršča tudi 37 milijonov otrok, ki opravljajo otrokom nevarna dela. Ta ranljiva skupina v katero se uvrščajo otroci in mladi, stari do 25-let v povprečju utrpijo za 40 odstotkov več nezgod pri delu, kot delavci, ki so starejši od 25-let. Mladi se lahko soočajo z omejenim prepoznavanjem tveganj in pomanjkanjem pogajalske moči in morajo zato velikokrat izvajati nevarne naloge in delo na delovnih mestih, na katerih prevladujejo slabi delovni pogoji.
V Sloveniji je leta 2018 Inšpektorat Republike Slovenije za delo prejel 1.102 prijavi nezgod pri delu v katerih so bili udeleženi delavci v starostni skupini od 14 do 24 let. Od tega se je ena nesreča končala s smrtnim izidom, v 32-ih pa so se udeleženci težje poškodovali. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da omenjeni inšpektorat opaža, da se število delovnih nesreč v tej starostni skupini z leti povečuje.
Ob omenjeni kampanji je tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo predstavil kratek pregled nezgod pri delu, ki so se zgodile v letu 2017 in na podlagi katerih bodo poskušali delodajalce in delavce opozoriti na kaj vse morajo biti pozorni pri svojem delu, da do takšnih stvari ne bi več prihajalo. Inšpektorat je tako leta 2017 prejel 9.781 prijav nezgod pri delu, od tega jih je bilo 9.289 takšnih v katerih so se udeleženci lažje poškodovali. Inšpektorat je prejel tudi 17 prijav kolektivnih nezgod, 17 nezgod, ki so se končale s smrtnim izidom in 1 nezgodo s smrtnim izidom za katero se je izkazalo, da je šlo za samomor.
Najpogostejši vzrok za nastanek nezgod pri delu s težjimi in lažjimi poškodbami je bila v letu 2017 izguba nadzora nad delovno opremo. Naslednji najpogostejši vzroki so bili spotiki, zdrsi in padci delavcev, veliko nesreč, kar 14,9 % pa se je zgodilo zaradi padca bremena na delavca. Pri analizi v kateri gospodarski panogi največkrat prihaja do nezgod pri delu je inšpektorat ugotovil, da je to predelovalna dejavnost, predvsem proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov. Pri nezgodah si delavci tako največkrat poškodujejo prste rok, ročne sklepe, stopala in prste na nogah.
Pri teh delovnih nesrečah so bili udeleženci največkrat stari med 35 in 44 let. Pri nesrečah s smrtnim izidom je bilo največ udeležencev starih med 40 in 49 let. Najnevarnejša dejavnost je bila po podatkih o nesrečah s smrtnim izidom v letu 2017 gradbeništvo, sledila ji je dejavnost kopenskega prometa in cevovodnega transporta. Nesreče s smrtnim izidom so se zgodile zaradi prometnih nesreč, porušitve izkopa, prevrnitve sredstva za delo in gradbene mehanizacije.
Zaradi vsega navedenega je potrebno poudariti, da je potrebno pri svojem delu biti pozoren in si ustvariti okolje, ki bo varno in bo nudilo zaščito pred nesrečami.
Vir: Inšpektorat za delo
